Svetovni dan oceanov, ki ga praznujemo danes, vse deležnike družbe nagovarja k sodelovanju pri njihovi ohranitvi. Geslo Skupaj zmoremo – zaščitimo življenjska okolja morskih organizmov voditelje poziva, naj do leta 2030 zaščitijo vsaj 30 odstotkov morij in s tem omogočijo ohranitev ali povečanje njihove biotske raznovrstnosti.

Svetovni dan oceanov in dejavnosti za ohranitev morij se na mednarodni ravni odvijajo od leta 2002 v okviru projekta The Ocean Project, Združeni narodi pa so ta dan uradno razglasili leta 2008, so pojasnili na ministrstvu za okolje in prostor.

Netrajnostno ravnanje ima velike negativne posledice

Zadnjih nekaj let se po navedbah ministrstva krepi zavedanje, da ima netrajnostno ravnanje družbe z morskimi ekosistemi velike negativne posledice. "Te se kažejo v preobremenjenosti morij z odpadki, podvodnim hrupom, onesnaževali, upadom gospodarsko pomembnih ribjih populacij in drugih morskih organizmov ter biotske pestrosti. Pomembno grožnjo kakovosti morij predstavljajo tudi podnebne spremembe," so našteli.

Netrajnostno ravnanje z morji v soodvisnosti s podnebnimi spremembami kaže negativne posledice tudi v slovenskem morju. Posodobljena presoja stanja morskih voda, ki jo je ministrstvo pripravilo skladno z evropsko direktivo, zadnjič spremenjeno maja 2017, nakazuje preobremenjenost slovenskega morja in subregije Jadranskega morja z odpadki ter izgubo gospodarsko pomembnih vrst rib in drugih morskih organizmov, so poudarili.

Območje "Natura 2000" tudi za morja?

Poleg tega se pojavlja vse večja prisotnost tujerodnih vrst, ki pomembno vplivajo na domači morski ekosistem, ter porast v jakosti podvodnega hrupa, ki lahko pomembno negativno vpliva na morske organizme. Vse to se, kot so opozorili na ministrstvu, že kaže v upadanju biotske raznovrstnosti tudi v Jadranskem morju in v njegovem slovenskem delu.

Pomen ohranitve ali povečanja biotske raznovrstnosti morij je prepoznala tudi Evropska komisija, zato je izdala strategijo EU-ja za biotsko raznovrstnost do leta 2030 ter zeleni dogovor. V teh dokumentih komisija med drugim poudarja, da več kot polovica bruto domačega proizvoda Unije temelji na ekosistemskih storitvah, kot so prehrana, turizem in rekreacija, in da je ohranitev oz. povečanje biotske raznovrstnosti nujno za ugoden vpliv na gospodarski in socialni vidik družbe.

Komisija po pojasnilih ministrstva predlaga, da se do leta 2030 vzpostavijo bolj povezana območja s posebnim pomenom za ohranjanje ali povečanje biotske raznovrstnosti, kot so npr. povezana območja Natura 2000 ali pa vzpostavitev modrih in zelenih koridorjev tudi na čezmejni ravni, ne le v nacionalnih okvirih. V morjih EU je takšnih območij manj kot odstotek.

Tudi Slovenija je prepoznala pomembnost ohranjanja ali povečanja biotske raznovrstnosti ter dobrega stanja morja, so dodali. Z načrtom upravljanja morskega okolja za obdobje 2017–2021 je vlada sprejela ukrepe za zagotovitev trajnostne rabe morja in preprečevanje upadanja biotske raznovrstnosti. Med ukrepi sta npr. ukrep za preveritev vzpostavitve modrih koridorjev na čezmejni ravni oziroma v Jadranskem morju, katerega del je slovensko morje, ter ukrep za pripravo pomorskega načrta na morju, ki je trajnostno naravnan in čezmejno usklajen.

Ob svetovnem dnevu oceanov so se oglasili tudi v podjetju Rio Mare in sporočili, da so obnovili mednarodno partnerstvo z organizacijo World Wildlife Fund (WWF). To partnerstvo poudarja pomen razvoja odgovorne ribolovne industrije, ki je usmerjena k zasledovanju trajnostnih ciljev.

"Dodatno poudarja pomemben mejnik dolgoročno zamišljenega programa odgovornega ribolova, saj je ob koncu leta 2019 dosegel, da se 70 odstotkov tunov pridobiva z ribolovnih območij," so pojasnili. Cilj je, kot so zapisali v podjetju, spoštovanje zaveze o 100-odstotnem pridobivanju tunov iz ribolovnih območij, ki imajo certifikat organizacije MSC ali FIP do leta 2024.