Okoli najvišje gore po svetu in drugje v Himalaji se širita trava in grmičevje. To območje je med tistimi na svetu, ki se najhitreje segrevajo.

Kot piše Guardian, gre za majhno a pomembno povečanje vegetacije med drevesno in snežno mejo, nad katero je stalno sneg, njen vpliv na zaloge vode ni znan, lahko pa bi povečal poplave na obsežnem območju, ki obsega 4,2 milijona kvadratnih kilometrov. Iz tega območja se napaja 10 največjih azijskih rečnih sistemov, z vodo pa oskrbuje 1,4 milijarde ljudi.

Znanstveniki z Univerze v Exetru so uporabili satelitske podatke ameriške vesoljske agencije Nasa med letoma 1993 in 2018, da so prepoznali povečanja vegetacije v nedostopnih ekosistemih, najvišjih, ki še omogočajo rast rastlin, kjer raste trava in nizko grmičevje. Ti ekosistemi bi lahko imeli ključno vlogo v hidrologiji regije.

Hitrost taljenja himalajskih ledenikov se je od začetka stoletja podvojila. V zadnjih štirih desetletjih pa je izginila že četrtina tamkajšnjega ledu.

Kot je pojasnila Karen Anderson z inštituta za okolje in trajnost omenjene univerze, je nadzor in razumevanje izgube ledu v večjih gorskih sistemih pomemben, a najvišji ekosistemi, ki še omogočajo rast rastlin, obsegajo veliko večjo površino kot območje trajnega snega in ledu, o njih in njihovem vplivu na zaloge vode pa vemo zelo malo.

Raziskave o povečanju vegetacije v Arktiki so pokazale, da je to povzročilo segrevanje okoliške pokrajine, saj rastline vsrkajo več svetlobe in segrevajo zemljo.

"To bi bila slaba novica za Himalajo," je dejala Karen Anderson. Če se bo območje, kjer še raste rastlinje, segrelo, bo prišlo do hitrejšega topljenja snega in povečanja nevarnosti poplav.

Lahko pa bi bilo tudi ravno nasprotno, opozarja znanstvenica. Edina raziskava v regiji, in sicer v Tibetu, je pokazala, da voda v rastlinah, ki izhlapi skozi njihovo listje, pravzaprav učinkuje hladilno.

Karen Anderson je poudarila, da preprosto ne vedo dovolj o tem območju in da so potrebne raziskave.