Naraščajoča voda je grozila komunikacijskim napeljavam za regijski obveščevalni center, ki ga imajo v kleti. Če vode ne bi pravočasno izčrpali, bi številka 112 onemela. Na srečo - ni! In gasilci so se proti jutru odzvali več deset klicev na pomoč.

Simon Vendramin, poveljnik Poklicne gasilske enote Nova Gorica, je upravičeno jezen: "To je klasična zadeva ob vsakokratnih poplavah. Najprej zalije klet našega doma. Tam je vsa elektroinfrastruktura za gasilce in regijski center za obveščanje. Če bi voda zalila napeljave, bi padla tudi številka 112 in onemogočen bi bil klic na pomoč iz vse severnoprimorske regije."

Logično se nam zastavlja vprašanje - kako je mogoče, da je osrednji center za pomoč in reševanje tako izpostavljen, da je prva žrtev vsake vodne ujme? Vendramin odgovarja: "Trenutno ni možnosti takojšnje rešitve. Gre za podtalnico, ki vdira. Rešitev bi bila le selitev."

Ker rešujejo sebe, zamujajo drugje
Prva intervencija novogoriških gasilcev je torej pri njih samih. Simon Vendramin se zato vsem, ki kličejo na pomoč, opravičuje: "Ko zalije klet gasilskega doma in ko voda ogroža vse komunikacijske napeljave - moramo preusmeriti več kot polovico naših sil in sredstev v reševanje tega doma in tako občani žal ostanejo brez naše takojšnje pomoči. Na pomoč sicer pokličemo okoliška prostovoljna društva, ki se namesto nas takoj odpravijo na teren. Vedeti pa moramo, da je v gasilskem domu regijska komunikacijska struktura in da moramo po prioritetni lestvici najprej reševati to."

Intervencije tam, kjer zaliva vsakič
Sicer pa so imeli na Goriškem gasilci največ intervencij na objektih, ki jih zaliva že ob vsakem večjem nalivu. Ponoči so črpali vodo iz kleti več stanovanjskih hiš v Kromberku, Lokah, na Ajševici in sredi mestnega središča Nove Gorice. Gasilci iz Šempetra pri Gorici so pomagali vozniku, ki je obstal na poplavljenem vozišču. K več ogroženim objektom so dostavili protipoplavne vreče. Črpali so vodo iz obrata Poligalanta v Volčji Dragi. Blato in voda sta zalila tudi več poslovnih objektov v Kromberku pri Novi Gorici.

V Šmihelu se je utrgal manjši zemeljski plaz blizu ene izmed stanovanjskih hiš. Čez dan si ga bo ogledal geolog - po njegovi strokovni oceni bo znano ukrepanje. Šmihelci so se sicer več kot deset let z državno birokracijo bojevali za sanacijo velikega plazu, ki je ogrožal več kot pol vasi. Nazadnje je ukrepala sama novogoriška občina, ki je z odvodnjavanjem speljala nevarno vodo iz plazine. Na celovito sanacijo pa Šmihelci še vedno čakajo.

V Kromberku jim je dovolj!
Vsak večji naliv je prava mora za prebivalce Iztokove ulice v Kromberku. Tudi to noč je voda dobesedno drla skozi kletne prostore njihovih hiš. Pri družini Štolfa, ki se je na to območje preselila pred tremi desetletji - so vodne črpalke, protipoplavne vreče, visoki škornji obvezna oprema ob vsakem dežju. Tina Štolfa je po neprespani noči in hudem boju s podivjanim hudournikom utrujena povedala. "Težave so se začele pred 15 leti, razmere so postale nevzdržne zadnjih nekaj let. Ne le za našo hišo, zdaj je na udaru že vsa soseska. Zato smo ustanovili Iniciativo za Iztokovo ulico. Vse naše hiše imajo ustrezna dovoljenja, vse papirje, gradili smo zakonito. Tudi na pobudo novogoriške občine, ki je načrtovala stanovanjsko naselje na tem območju. Zato zdaj občino prosimo za ukrepanje, za pomoč. Toda – nič! In to čeprav ima mestna občina pripravljene in potrjene projekte za sanacijo stanja. Tudi v proračunu je rezerviran denar. Gre za sto tisoč evrov za rešitev celotne soseske. Toda nič se ne zgodi! Mi prosimo, čakamo - z občine pa nam niti pisnega odgovora ne pošljejo. Prepuščeni smo sami sebi. Ne le tokratni rdeči alarm – pri nas se že ob vsaki deževni napovedi prižgejo rdeče luči! Do kdaj še?!?"

Iz rdeče v oranžno – toda v pripravljenosti
Arso je opozorilo za večino države iz rdečega spremenil v oranžni alarm. Toda ni še čas, da bi si oddahnili. Oranžni alarm pomeni, da je treba še vedno budno spremljati razmere, biti pripravljen. "Razlika je le v tem, da oranžni alarm zajema ogroženost na manjšem območju kot rdeči. Drugače pa so posledice podobne," pojasnjujejo na Arsu.

V Regijskem štabu Civilne zaščite za severno Primorsko so zato še vedno na najvišji stopnji pripravljenosti. Samo Kosmač, poveljnik regijskega štaba, je povedal: "Vse naše službe so na voljo. Budno spremljamo meteorološke napovedi, spremljamo razmere na terenu. Predvsem pa imamo dovolj protipoplavnih vreč in potopnih črpalk. Vreč je na regijskem centru kar 14.000."