Zaradi nesmotrnega upravljanja z vodnimi viri je bil državni proračun v obdobju 2005 - 2011 ob najmanj 25 milijonov evrov. Revizorji so pri tem ugotovili, da področje upravljanja z vodami ni strateško celovito urejeno, vodne pravice pa se ne podeljujejo pravočasno.

Slovenija je zaradi nezaračunavanja plačil za rabo vode samo v letih 2009 in 2010 izgubila najmanj 10,5 milijona evrov proračunskih prihodkov, v obdobju od leta 2005 do 2011 pa najmanj 25 milijonov evrov.

Država je z različnim pristopom k zaračunavanju koncesijskih dajatev neenakopravno obravnavala posamezne uporabnike vode in nekaterim s tem omogočala boljši tržni položaj, s tem pa je povzročila tudi tveganje nastanka nedovoljenih državnih pomoči. Te dajatve bo zato treba poračunati tudi za pretekla obdobja, je na novinarski konferenci v Ljubljani izpostavil predsednik Računskega sodišča Igor Šoltes.

Šoltes, ki se je odločil, da ne bo spet kandidiral za mesto predsednika sodišča, je ob tem pojasnil, da se v vodni sklad niso vplačali vsi prejemki, poraba sredstev pa ni temeljila na vnaprej določenih ciljih, merilih in prioritetah za določitev projektov, ki se financirajo iz sklada za vode, zaradi česar niso izvedeni ustrezni ukrepi urejanja vodotokov in s tem tudi niso ustrezno zmanjšane posledice naravnih nesreč.