Cilji akcije so po besedah ene od treh vodij projekta Petre Matos povezati 250.000 prostovoljcev in 1.000 organizacij, posodobitev registra divjih odlagališč ter nabrati vrečo odpadkov za vsakega prebivalca in ozaveščanje.

"Najpomembnejše je ozaveščanje," je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani poudarila Matosova in dodala, da bodo v ta namen pripravili prek 30 različnih dogodkov. Med temi dogodki so ekokaravana, ki bo na pot krenila 3. februarja iz Kopra, ekoizzivi, nagradne igre, fotografski natečaj in natečaj za industrijske oblikovalce.
Organizatorji akcije želijo prebivalcem Slovenije prenesti sporočilo, da odpadki ne sodijo v naravo, kaj storiti, če jih tam najdejo, kako postati pameten porabnik ... Hkrati pa želijo Slovence tudi spodbuditi k še večjemu ločevanju odpadkov.

Svetovna akcija po slovenskem vzorcu
Akcija je sicer povezana s svetovno Očistimo svet (World Cleanup) 2012. Potem ko je akcijo izvedla Estonija in še 16 drugih držav, je nastalo gibanje, ki se mu je po njenih pojasnilih pridružilo že 83 držav. "Cilj je povezati 100 držav, 300 milijonov prostovoljcev," je dejala.
Slovenski model akcije se je sicer izkazal za najuspešnejšega - med vsemi 16 akcijami, ki so bile izvedene doslej, je bila slovenska namreč najbolj uspešna. V omenjenih 16 akcijah je čistilo 2,5 milijonov ljudi, v večini držav pa se je akcije udeležilo med enim in petimi odstotki vseh prebivalcev, medtem ko je Slovenijo čistilo 13 odstotkov vseh prebivalcev.

Nadzor je velika težava
Matosova je še poudarila, da 50 inšpektorjev, kolikor jih Slovenija ima, ne more nadzorovati dveh milijonov ljudi. Zato je med cilji akcije, da bi vsak posameznik prevzel odgovornost za okolje, v katerem živi in prispeva po svoji moči.

Po mnenju vodje popisa Janeza Matosa so inšpektorji v naši državi, ne občinski, temveč državni, velik problem, saj da se, glede na podatke, ki so jih pridobili, svojega dela ne lotevajo, kot bi se morali.
"Naboj te akcije bi rad izkoristili za to, da pritisnemo na njih in da povedo, kje je problem, zakaj je problem in da skupaj najdemo rešitev," je poudaril.
Lani je sicer več kot 90 odstotkov vsega dela državne inšpekcije temeljilo na registru divjih odlagališč, katerega vzpostavitev je bila ključna naloga akcije v letu 2010. To po njegovi oceni kaže na to, da je bil to pravi cilj.
Matos je ob tem pozval občane, naj prijavijo divja odlagališča: to lahko storijo preko spletne strani www.ocistimo.si ali brezplačne telefonske številke 080 2262.

Brez denarja ne gre
Kot je pojasnil Jaka Kranjc, sicer tudi vodja projekta Očistimo Slovenijo 2012, bodo letos za akcijo po ocenah potrebovali približno 200.000 evrov v gotovini (prizadevanja za pridobitev potekajo dobro) ter okoli milijon evrov v obliki sredstev in materialov. "Celotna vrednost akcije pa je ocenjena na med 15 do 20 milijonov evrov, predvsem zaradi velikega dela prostovoljcev, ki na dan akcije čistijo," je izpostavil.