Potem ko je junija soglasje k lokaciji Vrbina pri Krškem dal krški občinski svet, je v sredo tudi vlada sprejela državni prostorski načrt za gradnjo 120 milijonov evrov vrednega odlagališča. A zaradi enoletne zamude pri umeščanju odlagališča v prostor in usklajevanja s krajevno skupnostjo to ne bo zgrajeno do zakonsko določenega roka, torej leta 2013.

Prva dela se bodo namreč predvidoma začela šele čez dve leti. In dokler ni zgrajeno odlagališče, ni mogoče graditi drugega bloka elektrarne.

Kaj bo s hrvaškimi odpadki?
Kot je za Radio Slovenija pojasnil Vladislav Krošelj, direktor agencije za radioaktivne odpadke, bodo za začetek pod površje vkopali dva silosa, ki bosta zadoščala za slovenski del odpadkov nizke in srednje aktivnosti. Poleg (slovenske) polovice odpadkov iz nuklearne elektrarne bodo tam lahko skladiščili tudi odpadke iz bolnišnic, raziskovalnih organizacij in industrije, kjer uporabljajo vire sevanj.

Kot je še dejal Krošelj, je na območju mogoče tudi širjenje odlagališča, tako da bi tam lahko skladiščili tudi hrvaško polovico odpadkov, če bi se o tem dogovorili državi. Meddržavna pogodba namreč kot prvo od možnosti predvideva skupno rešitev odlaganja, Krošelj pa se zavzema za čimprejšen začetek dogovarjanja. Krški župan in poslanec Franc Bogovič predlaga, da se državi dogovorita tudi o skupnem financiranju tega odlagališča.

Krškemu za skupno 140 milijonov protokolov
Z vlado je občina Krško zaradi lokacije na njenem območju sprejela 6 protokolov v skupni vrednosti 140 milijonov evrov, s katerimi bodo med drugim financirali novo cesto med Krškim in Brežicami, komunalno infrastrukturno ureditev naselij v bližini nuklearne elektrarne, inštitut za energetiko, obnovo gradu Leskovec, kamor naj bi se preselila agencija za radioaktivne odpadke, in graditev širokopasovnih povezav. Vse to naj bi financirala nekatera ministrstva, Evropska unija, nekaj denarja pa bo prišlo iz občinske blagajne.

Nadomestila tudi sosednjim občinam
Občina Krško bo zaradi lokacije na svojem območju namesto dozdajšnjih 5,8 milijona evrov letnega nadomestila zaradi jedrskih objektov dobila dobrih 7 milijonov evrov. Občini Brežice bo pripadlo 1,6 milijona evrov, Sevnici pa 600 tisoč evrov. Okoli 100.000 evrov na leto bosta dobili še občini Kostanjevica na Krki in Kozje, ki sta, sicer z manjšim delom občine, prav tako v 10-kilometrskem krogu.