"Dovoljenje ministrstva za naravne vire in prostor velja do 31. decembra 2023," je v pisnem odgovoru na vprašanje poslanca Antona Šturbeja (SDS) odgovorila ministrica Alenka Bratušek, ki začasno vodi pristojno ministrstvo.

Odločitev presojalo sodišče

Dovoljenje za odstrel so na ministrstvu za naravne vire in prostor izdali 13. aprila, a ga je upravno sodišče po vloženi tožbi nevladne organizacije Alpe Adria Green (AAG) 23. maja z začasno odredbo zadržalo. Do 25. maja, ko je bil ministrstvu vročen sklep sodišča o začasni odredbi, je bilo iz narave z odstrelom že odvzetih 182 rjavih medvedov.

Upravno sodišče je tožbo zavrnilo, sodba pa je postala pravnomočna 26. septembra. Kot je dejala Alenka Bratušek, je ministrstvo 27. septembra po elektronski pošti obvestilo vse stranke v postopku, da se lahko nadaljuje izvrševanje predmetnega dovoljenja za odvzem iz narave z odstrelom. Na območjih v Sloveniji, kjer so bile ocenjene največje gostote rjavih medvedov, lovišča upravlja 122 upravljavcev (lovskih družin in lovišč s posebnim namenom).

Trije pogoji za odstrel te zavarovane živalske vrste

Čeprav je rjavi medved zavarovana živalska vrsta, ki jo varujejo tako mednarodna kot tudi evropska in slovenska zakonodaja, pa je mogoč poseg v populacijo, če so izpolnjeni trije pogoji: če ni druge zadovoljive možnosti, če ta ravnanja ne škodujejo ohranitvi ugodnega stanja populacije in če gre za enega od razlogov, navedenih v uredbi, kot sta preprečitev resne škode ter zagotavljanje zdravja in varnosti ljudi.

Kot je dodala ministrica, rjavi medved ni kritično ogrožena vrsta, kljub temu pa za njen obstoj oziroma širšo družbeno sprejemljivost ministrstvo izvaja dejavno upravljanje z v strategiji opredeljenimi ohranitvenimi cilji in strateškimi dejavnostmi, potrebnimi za njihovo doseganje.

Po ocenah strokovnjakov je 800 medvedov na območju Slovenije tista meja, ki je vzdržna za sobivanje z ljudmi. Na začetku leta so menili, da jih na tem območju živi okoli 1200.