Ranljive države skupaj z znanstveniki opozarjajo, da razviti svet za blaženje podnebnih sprememb še zdaleč ne stori dovolj. Da so podnebne spremembe resničnost, kažejo vse pogostejši vročinski valovi in požari, na drugih koncih sveta pa rekordne količine padavin in poplave.

Petkovo zasedanje ministrov za okolje skupine G20, ki prispeva kar 85 odstotkov vseh izpustov toplogrednih plinov, je prineslo razočaranje. Na nedavnem srečanju v Neaplju se niso dogovorili o določitvi obdobja za opustitev premoga, pa tudi ne o zavezi, da bi globalno segrevanje do konca stoletja omejili za največ stopinjo in pol glede na predindustrijsko dobo.

Še več, če bi vse države sledile energetskim politikam, kot jih imajo Kitajska, Rusija, Brazilija in Avstralija, bi se svet segrel kar za pet stopinj Celzija, opozarja skupina strokovnjakov. To pa bi vodilo v katastrofo. Posledice močno občutimo že danes, ko je svet le za 1,2 stopinje toplejši.

Ministri skupine G20 so se sešli v času žalovanja za žrtvami poplav v Nemčiji in Belgiji in na Kitajskem, a kljub temu ni bilo volje za sprejetje ukrepov. Vse dosedanje zaveze so medtem veliko premalo za izpolnitev ciljev pariškega sporazuma.

Bogati niso uresničili obljub

Države v razvoju opozarjajo tudi, da razvite države niso uresničile danih obljub o finančni pomoči 100 milijard dolarjev letno najranljivejšim za prilagajanje na podnebne spremembe. Do podnebne konference v Glasgowu, ki je med ključnimi dogodki za to, kakšna bo prihodnost človeštva, je medtem še manj kot 100 dni.

26. podnebna konferenca Združenih narodov bi morala potekati novembra lani, vendar je bila prestavljena zaradi pandemije covida-19.