Izpostavljenost onesnaženemu zraku, pasivnemu kajenju, radonu, ultravijoličnemu sevanju, azbestu, nekaterim kemikalijam in drugim onesnaževalom povzroča več kot deset odstotkov vseh primerov raka v Evropi. Dobra novica pa je, da je ta tveganja mogoče preprečiti, izhaja iz poročila EEA o vlogi evropskega okolja pri premagovanju raka, objavljenega na spletni strani agencije.

Evropska agencija s sedežem v danski prestolnici København je prvič raziskovala povezave med rakom in okoljem ter pregledala najnovejše znanstvene dokaze o onesnaženosti zraka, radonu, ultravijoličnem sevanju, pasivnem kajenju in kemikalijah. V poročilu ocenjujejo, da je v Evropi približno deset odstotkov rakavih obolenj posledica okoljskih in poklicnih tveganj.

Rak s skoraj tremi milijoni novih bolnikov in 1,3 milijona smrti letno v Evropski uniji močno obremenjuje družbo. Tudi gospodarski stroški tega pojava so ogromni; samo za leto 2018 so ocenjeni na okoli 178 milijard evrov, opozarjajo pri agenciji.

"Če bi nam uspelo zmanjšati onesnaževanje v skladu z akcijskim načrtom EU-ja za ničelno onesnaževanje in trajnostno strategijo EU-ja za kemikalije ter odločno izvesti druge politike EU-ja, bi lahko znatno prispevali k zmanjšanju števila rakavih obolenj in smrti. To bi bila učinkovita naložba v blaginjo naših državljanov," je povedal izvršni direktor EEA za okolje Hans Bruyninckx.

Kot pri tem ugotavlja agencija, so politike za zmanjšanje onesnaženosti zraka v zadnjih treh desetletjih privedle do izboljšanja kakovosti zraka v Evropi. Vendar pa v nekaterih evropskih mestih onesnaženost zraka še vedno predstavlja tveganje za zdravje.

Najboljši zrak na Švedskem, Ljubljana na repu

Agencija je na svoji spletni strani objavila tudi lestvico kakovosti zraka v posameznih mestih v Evropi. Mesta so razporejena na podlagi povprečnih ravni drobnih trdnih delcev (PM 2,5) v zadnjih dveh koledarskih letih.

Najvišje na lestvici so švedska Umea ter portugalska kraja Faro in Funchal. V prvi deseterici mest z najmanj onesnaženim zrakom so sicer skupno tri švedska mesta – ob Umei še Stockholm in Uppsala, finski Tampere, norveški Bergen, islandski Reykjavik in Narva ter Talin v Estoniji. V teh mestih je kakovost zraka opredeljena kot "dobra", kar pomeni, da raven drobnih delcev ne presega letne priporočene vrednosti Svetovne zdravstvene organizacije, ki je pet mikrogramov na kubični meter.

Na lestvici je najti tudi Ljubljano in Maribor, pri čemer se je drugi odrezal bolje od slovenske prestolnice. Uvrstil se je na 207. mesto, kakovost zraka pa je bila opredeljena kot "zmerna". Ljubljana je pristala na 279. mestu s "slabo" kakovostjo zraka.

Med avstrijskimi mesti se je najvišje uvrstil Salzburg (50. mesto), Celovec je na 107. mestu, Dunaj pa na 192.

Italijansko mesto z najčistejšim zrakom je Sassari na Sardiniji na 16. mestu, sledi Livorno na 67. mestu. Hrvaška Reka se je uvrstila na 155. mesto, Zagreb pa na 282. Najvišje uvrščeno madžarsko mesto je Pecs na 238. mestu, medtem ko je Budimpešta na 268. mestu.

Popolnoma na repu lestvice 344 krajev so z zelo slabo kakovostjo zraka pristali italijanski mesti Padova in Cremona ter poljski Nowy Sazc.