Krajčič je na novinarski konferenci na 20. plenarnem srečanju evropskih naravovarstvenih agencij ENCA odgovarjal tudi na vprašanja o nedavni nesreči v obratu za ravnanje z nevarnimi odpadki Kemis na Vrhniki.

Na papirju vse dobro, a v praksi drugače
Poudaril je, da postopki na tem področju v Sloveniji ne delujejo dobro. "Tudi ko se zgodi pomor rib v nekem potoku, je to tisti dan novica, potem zamahnemo z roko. Imeti bi morali ničelno toleranco do nesreč, ki vplivajo na zdravje ljudi, onesnažujejo okolje," je dodal. Prepričan je, da imamo na papirju marsikaj zapisano, a nam zaškriplje pri izvedbi.

"Če bi umeščali v prostor za primer nesreč, potem ne bi mogli nikamor ničesar umestiti. Potrebna bo temeljita raziskava," je dodal in pojasnil, da bi moral biti Kemis dobra šola, da natančno preučimo, kaj se je zgodilo in kaj je treba v sistemu, tako zakonodajnem kot pri izvajanju, spremeniti, da se to ne bi več ponovilo.

Ni nam mar za kmetijska zemljišča
Dotaknil se je tudi načrtovanega obrata Magne Steyr v občini Hoče - Slivnica in dodal, da tam ne gre v prvi vrsti za problem varstva narave, pač pa najprej za kmetijska zemljišča, kar se njemu kot državljanu zdi zelo problematično. A ob tem je izpostavil, da vsebine, ki na začetku niso problem varstva narave, na koncu vseeno postanejo varstvo narave. "Zelo malo smo čutili, da želi kdo zaščititi kmetijska zemljišča. Čeprav so bila v zadnjih 20 letih že tako najbolj na udaru," je dodal.

Spomnil je, da država Rogoškemu gozdu, poseku katerega za namene nadomestnih kmetijskih zemljišč so se uprli v lokalni skupnosti, ne zagotavlja statusa posebnega varovanja, saj gre le za ekološko pomembno območje. Z vidika ekologije je pomemben, saj na ekološki ravni povezuje druge dele v tem prostoru. Na teh območjih ni nobenih zahtev, gre le za priporočila.

Generalna direktorica direktorata za okolje na okoljskem ministrstvu Tanja Bolte je dejala, da razmišljajo o ustanovitvi posebne širše ekipe, ki bo preučila dokumente ter ugotavljala, v katerem delu stvari ne funkcionirajo, kot bi morale. "Treba je ugotoviti, kje nam je nekaj zmanjkalo," je dejala.

Srečanje ENCA prvič v Sloveniji
Novinarska konferenca je sicer potekala na temo srečanje Mreže direktorjev naravovarstvenih organizacij (ENCA), ki te dni prvič poteka v Sloveniji. Predstavniki naravovarstvenih zavodov evropskih držav se pogovarjajo o vključevanju narave v prostorsko načrtovanje in sektorsko politiko, torej vključevanje v druge sektorje, kot so kmetijstvo, energetika, v prostorsko planiranje. "Ta proces je zahteven. Mi odpiramo ta vrata in smo vztrajni. Ta pristop imamo v Sloveniji dobro razvit. Bolje kot v drugih državah, kjer pa imajo mogoče druge prednosti," je pojasnil Krajčič.

Tokratnega srečanja, ki poteka vsakega pol leta, vedno v drugi državi, se udeležujejo predstavniki naravovarstvenih institucij iz Avstrije, Hrvaške, Češke, Finske, Nemčije, Izraela, Nizozemske, Anglije, Škotske, Litve, Estonije in Švedske.

Dobro razvito načrtovanje v vseh sektorjih
Krajčič sicer ugotavlja, da ima Slovenija v vseh sektorjih dobro razvito sektorsko načrtovanje. "Edino Slovenija od meni znanih držav ima razvit sistem za vsak meter gozdov, ne glede na lastništvo. Podobno pri sladkovodnem ribištvu, tudi lovstvu, razvija se pri vodarstvu. V državah, ki te infrastrukture nimajo razvite, deluje naravovarstvo bolj kot tujek v njihovem prostoru. Manjka pa nam povezovanje," je še dejal.

Največje težave glede ohranjanja narave pa imamo po Krajčičevem mnenju pri kmetijstvu. Upad biotske raznovrstnosti imamo največji prav v kmetijski krajini, nič pa ne kaže na, da bi se razmere izboljševale.