Po podatkih EEA-ja, ki so mu jih prostovoljno posredovale posamezne evropske države, se je med letoma 2013 in 2019 raven pesticidov, ki je presegala dovoljene mejne vrednosti, v evropskih velikih, srednjih in malih rekah ter v jezerih gibala na od 13 do 30 odstotkih odvzemnih mest.

V podzemnih vodah EU-ja se je ta odstotek vrtel med tremi in sedmimi odstotki. Slovenija je pri tem med letoma 2013 in 2019 v podzemnih vodah vzorce preverila na 54 mestih in presežne vrednosti pesticidov zaznala v sedmih odstotkih pregledanih vzorcev.

V Sloveniji je bil najslabši rezultat v jezerih

Slovenija je v površinskih vodah vzorce vzela na 28 mestih, presežne vrednosti so zaznali na četrtini teh mest. Velike reke so preverili na enem odvzemnem mestu in niso ugotovili presežnih vrednosti, v malih rekah so preverjali na dveh lokacijah, kjer prav tako niso zaznali presežnih vrednosti pesticidov.

V srednjih rekah so vzorce vzeli na 17 lokacijah in presežne vrednosti odkrili v 18 odstotkih vzorcev. Medtem pa so v jezerih na osmih mestih zaznali preseganje mejnih vrednosti pri polovici vzorcev.

Presežne vrednosti so v površinskih vodah povzročili predvsem insekticida malation in imidakloprid ter herbicidi MCPA, metolaklor in metazaklor, v podzemnih vodah pa atrazin. Primerjave med državami niso na mestu zaradi razlik pri številu pregledanih vod in različnega posredovanja podatkov. Agencija namerava področje prevetriti, upoštevala bo napredek pri uresničevanju ambicij Evropske komisije na tem področju.