Mladi so znanstvenikom pomagali pri vzorčenju mikroplastike v rekah, s katero je onesnaženih več kot tri četrtine analiziranih rek. Vodja slovenske piratske misije Mateja Grego iz Morske biološke postaje Piran Nacionalnega inštituta za biologijo je predstavila rezultate analize vsebnosti mikroplastike v 44 analiziranih vzorcih. 75 odstotkov vzorčnih mest je vsebovalo koščke plastike, manjše od petih milimetrov. Največ mikroplastičnih delcev je bilo v pretočnem akumulacijskem jezeru med Krškim in Brežicami v Savi, so sporočili Ekologi brez meja.

Po onesnaženosti sledijo Kamniška Bistrica pri Domžalah, Krka pri Otočcu in Novem mestu ter njeni pritoki, Lahinja v Črnomlju, Sotla pri Bizeljskem, Drava pri Mariboru in pri Staršah, Trojšnica pri Pragerskem in Dravinja v Zrečah. Med 32 rekami je bilo neonesnaženih le šest: Pesnica, Rižana, Zacurek, Rupovščica, Tržiška Bistrica in Ledava, a kot opozarja, šele večkratno vzorčenje pokaže pravo sliko.

Najpogostejši material v rekah je polietilen v obliki filmov, najverjetneje kot posledica razpadlih nakupovalnih vrečk, pakirnih folij in kmetijskih folij.

Embalaža in gradbeni sektor

Prisotnost polistirena, ki izvira najverjetneje iz embalaže in gradbenega sektorja, pa so zaznali v bližini mest, na primer v drugem vzorčenju Ljubljanice pri Vrhniki, Gradaščici na Dobrovi in v Dravi pri Mariboru.

"Očitno je, da takšno raziskovalno delo razkriva ključne izzive, ki pa nam kažejo pot do rešitev, ki morajo vključevati tudi sistemske spremembe. Brez mladih piratov plastike, ki so nam v izredno kratkem času posredovali tako veliko število dragocenih podatkov, bi o onesnaženosti naših rek še dolgo lahko le ugibali," je izpostavila Grego.

Ker je projekt, ki ima svoje korenine v Nemčiji, celostno obravnaval problematiko, so se mladi posvetili tudi večjim odpadkom na brežinah rek devetnajstih večjih mest po Sloveniji, ki se večinoma izlivajo v Črno morje. Podobno kot na naši obali so tudi ob rekah najpogostejši odpadek cigaretni ogorki, med plavajočimi odpadki pa plastenke.

Motivacija šol presegla pričakovanja

Svoje vtise so s spletnim občinstvom delili tudi Pirati plastike iz Osnovne šole Valentin Vodnik. Šolarji so poudarili: "Zanimivo je bilo sodelovati z znanstveniki in ločevati mikro in makro plastiko. Zdaj želimo o tem ozaveščati tudi naše vrstnike in starše ter vplivati na čistejši planet."

Mentorica Anja Rajbar je k temu dodala, da je njihov cilj zmanjšati uporabo plastike, ki je za okolje zelo škodljiva: "Pri spreminjanju naših navad smo bolj počasni kot pri navduševanju za ta projekt. Že to, da se odvadimo plastenk, bi bil velik dosežek. Zato bomo še naprej pospešeno delali na ozaveščanju tako na šoli kot širše."

Organizacijsko plat projekta je osvetlila vodja komuniciranja, Katja Sreš iz društva Ekologi brez meja. "Motivacija slovenskih šol in njihov dodatni angažma sta presegla vsa pričakovanja. Veseli nas, da potrditve o odličnem sodelovanju prihajajo tudi iz tujine, zato si prizadevamo za nadaljevanje projekta, ki pokriva tako širok spekter učnih procesov," je dejala Sreševa.

Pod okriljem tria predsedstva Sveta EU-ja

Projekt se namreč pod okriljem tria predsedstva Sveta EU-ja zaključuje, a to je šele prva etapa, ki omogoča razvoj in širjenje projekta tudi na ostale države članice EU-ja in širše, je dodala.

Spletno občinstvo sta nagovorila ministrica za izobraževanje, znanost in šport Simona Kustec in vodja sektorja za znanost Peter Volasko. "Mlade Pirate plastike iz Slovenije smo povabili na evropski mladinski zajtrk v Bruselj in projekt predstavili ministrom EU-ja za mladino tako na neformalnem srečanju na Brdu kot na zasedanju Sveta v Bruslju. Tako ministri kot Evropska komisija so bili nad projektom navdušeni in ga bodo začeli izvajati tudi sami," je povedala ministrica, ki se je tudi sama udeležila enega izmed vzorčenj.

"S povezovanjem, pa naj gre za povezovanje izobraževanja, raziskav ali povezovanje znanstvenikov in širše skupnosti, lahko dosežemo več. Z raziskavami sežemo do razuma, z izobraževanjem sežemo do srca. Ta projekt združuje oboje, zato si bomo prizadevali, da postane mednaroden in na tak način odgovori na vedno večji globalni izziv ekologije," je sklenila Simona Kustec.