Trenutni prehranski sistemi niso vzdržni, niti iz ekonomskega niti okoljskega niti socialnega vidika, opozarjajo strokovnjaki. Foto: Pixabay
Trenutni prehranski sistemi niso vzdržni, niti iz ekonomskega niti okoljskega niti socialnega vidika, opozarjajo strokovnjaki. Foto: Pixabay

V zadnjem letu dni so se sicer zvišale cene vseh skupin prehrambnih izdelkov, v povprečju za 15 odstotkov. Najbolj, za več kot tretjino, so se podražila olja in maščobe, sledili so mleko, sir in jajca ter kruh in izdelki iz žit (za nekaj manj kot petino).

Svetovni dan hrane je letos posebej osredotočen na temo prehoda na trajnostne prehranske sisteme, njegov slogan je "Ne pustimo nikogar zadaj". Trenutni prevladujoči sistem proizvodnje in porabe hrane je škodljiv tako za naravne vire kot za zdravje ljudi, zato so spremembe nujne, opozarjajo pri Organizaciji ZN-a za prehrano in kmetijstvo (FAO). Po podatkih FAO-ja svet pridela dovolj hrane za vsakogar, a je neenakomerno porazdeljena. Lakota se tako le še povečuje, med poglavitnimi razlogi so revščina in naraščajoče ekonomske neenakosti, pa tudi konflikti, podnebne spremembe, izguba biotske raznovrstnosti in pandemija covida-19. FAO tako ocenjuje, da v skrajni revščini živi približno ena milijarda ljudi.

Na slovenskem ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano poudarjajo, da je cilj prehoda na trajnostne prehranske sisteme ambiciozen, doseči pa ga bodo poskušali predvsem z novim slovenskim strateškim načrtom skupne kmetijske politike 2023–2027. "V kontekstu prehranske in energetske draginje ter podnebnih in okolijskih izzivov je ključna usmeritev strateškega načrta trajnostna pridelava hrane na celotnem območju države in povečanje samooskrbe, pri čemer so pomembna vsa območja in vsa kmetijska gospodarstva, ne glede na velikost, usmeritev ali tržno usmerjenost," je ob svetovnem dnevu dejala kmetijska ministrica Irena Šinko. Zavzela se je za to, da hrana postane osnovna dobrina vsakega posameznika, pri tem pa mora vsak od nas z njo ravnati spoštljivo.

NIJZ: Starši naj bodo vzor otrokom

Na izoblikovanje prehranskih navad po navedbah NIJZ-ja vplivajo prve in vse nadaljnje izkušnje s hrano, pri čemer pa imajo pomembno vlogo starši. "Če bo starš žejo gasil s pijačo z dodanim sladkorjem, bo to počel tudi otrok in s tem povečal tveganje za prekomerno telesno maso in debelost, zobno gnilobo, v odrasli dobi pa povišan krvni tlak, bolezni srca in ožilja, pa tudi sladkorno bolezen tipa 2 in druga obolenja, ki jih povezujemo z uživanjem nezdrave hrane," so opozorili.

Potrošnikom svetujejo, da primerno prehranjenost vzdržujejo z zdravim načinom prehranjevanja in zadostno količino uravnotežene telesne dejavnosti. Izbirajo naj pestro hrano, ki vsebuje več živil rastlinskega kot živalskega izvora, polnovredna žita in žitne izdelke ter manj mastno mleko in mlečne izdelke. Večkrat dnevno naj uživajo tudi lokalno pridelano zelenjavo in sadje, dvakrat tedensko ribe in enkrat do dvakrat tedensko uvedimo brezmesni dan.

NIJZ svetuje tudi, da potrošniki jedi pri mizi ne dosoljujejo in omejijo vnos sladkorja, za žejo pa naj uživajo navadno vodo iz pipe ali mineralno vodo ter nesladkan čaj. Izbirajo naj tudi zdrave načine priprave hrane, kot so kuhanje v sopari, dušenje z manjšo količino kakovostnega olja ali dušenje v lastnem soku ali z dodatkom vode.

Za prebroditev draginje potrošnikom svetujejo načrtovanje obrokov, ki ni ključno le za zagotavljanje uravnoteženih in zdravih obrokov, temveč tudi za oblikovanje finančno sprejemljivega načrta glede na razpoložljiv družinski ali osebni proračun. Kupujejo naj zgolj tisto hrano, ki jo zares potrebujejo in v količinah, ki jo dejansko porabijo. (vir: STA)

Sedem principov prijaznejšega prehranjevanja

V organizaciji Umanotera poudarjajo sedem principov podnebju (in zdravju) prijaznejšega prehranjevanja: več rastlinske, ekološke, lokalno pridelane in sezonske hrane ter manj hrane, ki je predelana, zapakirana in zavržena. Pri živilih, ki jih ne moremo dobiti iz lokalne pridelave, kot so na primer kava, čaj in čokolada, izbiramo tiste iz sistema pravične trgovine, ki so v veliki meri iz ekološke pridelave, poleg tega z nakupom takšnih proizvodov podpiramo pravično plačilo malih pridelovalcev v državah globalnega juga.

Poleg nujno potrebnih sprememb na sistemski ravni so potrebni tudi močnejši signali tako kmetijskim pridelovalcem kot politikom, da želimo jesti drugače. Sistemu oskrbe s hrano namreč lahko pripišemo kar tretjino globalnih izpustov TGP-ja, ki so posledica človekovih dejavnosti; poleg tega pa sedanji način proizvodnje hrane vodi tudi v pospešeno izginjanje biotske raznovrstnosti, ki je pogoj za naš obstoj ter v zniževanje kakovosti pitne vode in zmanjševanje rodovitnosti tal. Nika Tavčar iz Umanotere je ob tem poudarila, da je "hrana eno tistih področij, na katerih imamo posamezniki zelo velik vpliv, saj lahko zelo hitro uvedemo spremembe na vsakodnevni ravni z izbiranjem podnebju in okolju prijaznejše hrane, za pridelavo katere niso bile kršene človekove pravice."

Pri tem v Umanoteri poudarjajo pomen aktivnega državljanstva in tega, da z zahtevanjem nujno potrebnih sprememb potrošniki vplivamo tudi na sistemsko stran oskrbe s hrano, in tako delujemo v smeri zaščite vseh členov v njeni verigi – predvsem tistih najbolj ranljivih, kamor lahko uvrščamo kmetijske pridelovalce ter prebivalce držav, ki so posledicam podnebne in ostalih pridruženih kriz najbolj izpostavljeni.

Foto: Pixabay
Foto: Pixabay

Dostop do hrane in človekovo dostojanstvo sta neločljivo povezana

Da je današnji prehranski sistem v Evropski uniji nevzdržen, so opozorili v Zvezi potrošnikov Slovenije. Poudarili so podnebne spremembe, onesnaževanje in odpadke, izgubo biotske raznovrstnosti in s prehrano povezane nenalezljive bolezni. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) opažajo, da je vedno več potrošnikov pozornih na svojo prehrano. Kot odgovor na ta izziv so v sodelovanju s Turistično gostinsko zbornico Slovenije razvili in gostincem ponudili simbol Prava izbira, ki po strokovnih merilih označuje prehransko ustreznejše obroke.

Na slovenski Karitas ob svetovnem dnevu hrane poudarjajo, da sta dostop do hrane in človekovo dostojanstvo neločljivo povezana. Karitas na 310 razdelilnih mestih po vsej Sloveniji deli hrano 90.000 revnim osebam. Letno razdeli več kot 3.200 ton kupljene in podarjene hrane ter hrane iz Sklada za evropsko pomoč. V zadnjih mesecih je povpraševanje po njej še toliko večje, saj se tudi stiske zaradi splošne draginje, še posebej pa zaradi cen hrane zelo povečujejo.

Na Čebelarski zvezi Slovenije pa so opozorili, da je vsaka tretja žlica hrane na svetu odvisna od čebel ter na prednosti lokalno pridelane hrane, ki ima kratko pot od njive do krožnika. Potrošnike pozivajo, naj kupujejo lokalno pridelano hrano neposredno od pridelovalcev.

Svetovni dan hrane vsako leto praznujemo na obletnico ustanovitve FAO-ja.