Ob krepitvi padavin in predvidenih močnih nalivih ponoči in tudi v soboto zvečer lahko reke in manjši vodotoki v zahodni, južni in osrednji Sloveniji znova presežejo opozorilne pretoke in se pri tem razlijejo, so zapisali na Arsu.

Reka Vipava s pritoki v zgornjem toku se že razliva na izpostavljenih mestih ob strugi in polagoma upada. Ponoči se bo tudi Ljubljanica razlila na Ljubljanskem barju na območju vsakoletnih poplav. Narasli bodo tudi manjši vodotoki.

Občasne padavine po državi so napovedane vse do ponedeljka. Takrat bodo postopno ponehale, meja sneženja pa se bo po napovedi agencije spustila do okoli 400 metrov nadmorske višine.

Veter povečal občutek mraza
Letošnji januar je bil sicer v Sloveniji v znamenju pogostih hladnih severnih in vzhodnih vetrov in sorazmerno redkega dotoka zračne mase od zahoda, v analizi preteklega meseca ugotavljajo na Arsu. Povsod po državi je prevladovalo sorazmerno hladno ali mrzlo vreme in le v gorah je bilo prvega januarja in nekaj zadnjih dni izrazito nadpovprečno toplih.

Izjemno hudega mraza v večjem delu države ni bilo, le veter je v posameznih dneh ponekod znatno povečal občutek mraza. Kljub mrazu snega ni bilo veliko - prvih 11 dni je bilo skoraj povsod po Sloveniji kopno, nato je po večini nižin v notranjosti zapadlo od pet do 20 cm snega, ki se je obdržal do konca meseca. Sončnega vremena je bilo na zahodu Slovenije mnogo več kot običajno, po nižinah v notranjosti države pa zaradi pogoste megle ali nizke oblačnosti približno toliko, kolikor znaša dolgoletno povprečje - okoli 80 ur.

Na severu Evrope topleje kot običajno
Povprečni zračni tok nad Evropo je januarja močno odstopal od dolgoletnega povprečja. Sicer običajni zahodni zračni tok nad zahodno in srednjo Evropo je bil redek, s pogostimi prodori hladnega zraka iznad severa Evrope pa so bili mnogo pogostejši severni vetrovi.

Nasprotno je bil zahodni zračni tok močnejši kot običajno nad severom Evrope, od širšega območja Islandije do Skandinavskega polotoka. Tako je nad sever Evrope pogosto dotekala vlažna in topla atlantska zračna masa, osrednji in južni del Evrope pa je bil večinoma pod vplivom hladne polarne, krajši čas celo arktične zračne mase. Ponekod na severu je bil zato januar občutno toplejši kot običajno, v delu osrednje in južne Evrope pa zelo hladen.