Po podatkih agencije za okolje (Arso) so vremenske razmere od 3. do 7. aprila lani na Štajerskem v Posavju, notranjosti Istre in okolici Ljubljane, ko je temperatura padla pod ledišče, povečale tveganje za pozebo na kmetijskih rastlinah. Do škode je prišlo predvsem na zgodaj cvetočih sadnih vrstah, kot so marelice, mandlji, breskve, zgodaj cvetoče češnje, ter na sadnih drevesih, ki so bila v fazi odganjanja, to so kakiji in aktinidije.

Gmotno škodo na kmetijskih pridelkih so povzročila tudi neurja s točo med 10. majem in 1. avgustom lani. Po podatkih Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije so povzročila predvsem izpad dohodka na poljščinah, sadju, vinski trti, koruzi ter žitih. Ponekod je bil izgubljen ves pridelek.

Sorodna novica Temperature pod lediščem so bile skoraj po celi Sloveniji, škoda zaradi pozebe bo znana čez 14 dni

Šlo je za naravno nesrečo

Ocena neposredne škode v tekoči kmetijski proizvodnji zaradi posledic pozebe in neurij s točo presega 0,3 odstotka načrtovanih prihodkov državnega proračuna za leto 2023, kar pomeni, da je bil v skladu z zakonom o obnovi po naravnih nesrečah dosežen limit za potrditev značaja vremenskih razmer kot neugodnih vremenskih razmer, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami, so po današnji seji sporočili z vlade.

Upravičencem se tako za odpravo posledic škode v kmetijstvu po programu dodelijo sredstva do največ 30 odstotkov ocene neposredne škode ali 40 odstotkov ocene neposredne škode za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost.

Zaradi pozebe je bila kmetijska proizvodnja zmanjšana za 80 odstotkov ali več v 70 občinah. Prizadetih je bilo 307 oškodovancev na skupno 822,74 hektarja kmetijskih površin. Ocena škode je znašala 12,99 milijona evrov, na podlagi meril za izbor upravičencev pa je treba za izplačilo pomoči oškodovancem zagotoviti 5,3 milijona evrov.

Zaradi neurij s točo je bila medtem kmetijska pridelava zmanjšana za 80 odstotkov ali več v 70 občinah, kjer je prizadela 1301 oškodovanca na skupno 4445,07 hektarja kmetijskih površin. Ocena škode je znašala 19,15 milijona evrov. Za izplačilo pomoči tem oškodovancem je treba zagotoviti 7,8 milijona evrov.

Projekt izpad dohodka – pozeba, neurja s točo 2023 je vlada na današnji seji uvrstila v veljavni načrt razvojnih programov 2024–2027. Za ta namen je predvidenih 13 milijonov evrov, pomoč oškodovancem pa bo izplačana do 31. decembra letos, so pojasnili.