Zavezale so se tudi, da bodo skupaj podvojile svetovno povprečno letno stopnjo izboljšanja energetske učinkovitosti na več kot štiri odstotke na leto.

Predsedujoči COP28 Sultan Al Džaber je sporočil, da je zavezo podpisalo 117 držav, pričakujejo pa, da bo končno število še večje. K novemu cilju je na začetku leta prvič pozvala Evropska unija. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je ob sklenitvi dogovora ocenila, da je zaveza za potrojitev obnovljivih virov energije zelo močno sporočilo vlagateljem in finančnim trgom, da se ves svet približuje temu cilju. "Prepričana sem, da bomo dosegli ta cilj. Točka, za katero moramo še zelo trdo delati, je hitrost," je še dejala.

Papež udeležencem podnebne konference: Uničevanje okolja žalitev Boga

Papež Frančišek je udeležence letošnjega podnebnega vrha v Dubaju pozval k prizadevanjem za preboj pri zajezitvi globalnega segrevanja, vključno z odpravo fosilnih goriv, saj je po njegovih besedah podnebje podivjalo.

Na prošnjo zdravnikov je 86-letni papež zaradi blagih simptomov gripe odpovedal potovanje v Dubaj udeležbo na podnebni konferenci COP 28, a je udeležencem vseeno poslal svoje sporočilo, saj si kljub bolezni želi biti del razprav, ob tem pa izrazil obžalovanje, da ne more biti prisoten fizično.

"Z vami sem, ker je zdaj, bolj kot kadar koli prej, prihodnost vseh nas odvisna od sedanjosti, ki jo zdaj izberemo. Z vami sem, ker je uničevanje okolja žalitev Boga," je dejal v svojem sporočilu.

Frančišek je varovanje okolja postavil za glavni del svojega družbenega nauka med desetletnim papeževanjem in na to temo pripravil tudi dva dokumenta, leta 2015 in oktobra lani.

"Naj se ta COP izkaže za prelomnico, ki bo pokazala jasno in oprijemljivo politično voljo, s katero se lahko privede do odločilne pospešitve ekološkega prehoda," je pozval udeležence. Da bi to dosegli, je treba po njegovih besedah odločno napredovati z večjo energetsko učinkovitostjo, obnovljivimi viri energije, odpravo fosilnih goriv in spremembo potratnega načina življenja.

Papež je dejal, da "razhajanja med peščico bogatih in množicami revnih še nikoli niso bila tako velika", zato je pozval k odpustitvi dolgov revnim državam, ki so manj odgovorne za toplogredne pline, a trpijo bolj kot razvite države. To je poimenoval za odplačilo "ekološkega dolga", saj trpijo zaradi nečesa, česar niso povzročili.

"Bodimo pozorni na krik Zemlje, uslišimo prošnjo ubogih, bodimo občutljivi na upe mladih in sanje otrok! Imamo veliko odgovornost: zagotoviti, da jim ne odrečemo njihove prihodnosti," je dejal papež.

"Podivjano podnebje nam kliče, da ustavimo to iluzijo vsemogočnosti. Ponovno prepoznajmo svoje meje, s ponižnostjo in pogumom, kot edino pot do življenja pristne izpolnitve," je zaključil.

ZDA obljubile tri milijarde dolarjev za podnebni sklad

ZDA bodo v svetovni podnebni sklad prispevale tri milijarde dolarjev, je napovedala ameriška podpredsednica Kamala Harris, kar je prva finančna obljuba ZDA za ta sklad po letu 2014, ko so za države v razvoju prispevale enak znesek.

"Danes z dejanji dokazujemo, kako se svet lahko spopada in mora spopasti s to krizo," je dejala Harris, ki se vrha v Dubaju udeležuje namesto ameriškega predsednika Joeja Bidna.

Nova sredstva, ki jih mora odobriti ameriški kongres, bodo namenili Zelenemu podnebnemu skladu (GCF).

GCF je največji podnebni sklad na svetu, ustanovili pa so ga leta 2010. Sklad nepovratna sredstva in posojila dodeljuje za projekte prilagajanja in blaženja posledic podnebnih sprememb v državah v razvoju, na primer za sončne celice v Pakistanu ali obvladovanje poplav na Haitiju.

ZDA so v sklad za države v razvoju nazadnje prispevale leta 2014 v času predsedovanja Baracka Obame, ko so mu namenile tri milijarde dolarjev. Pred napovedjo ZDA je bilo za GCF obljubljenih 13,5 milijarde dolarjev.

Države v razvoju, ki so najmanj odgovorne za podnebne spremembe, želijo od bogatejših držav dobiti podporo za prilagoditev na vse hujše in dražje posledice ekstremnih vremenskih razmer ter za svoj prehod na čistejše vire energije.

Slovenija pri pozivu k potrojitvi jedrskih zmogljivosti

Več kot 20 držav, med njimi tudi Slovenija, je na podnebni konferenci pozvalo k potrojitvi svetovnih jedrskih energetskih zmogljivosti v okviru prizadevanj za doseganje ničelnih emisij do leta 2050, čemur pa nasprotujejo nekatere okoljske skupine, ki jih skrbita varnost in odlaganje jedrskih odpadkov.

Države, med katerimi so poleg Slovenije tudi ZDA, so v deklaraciji navedle, da ima jedrska energija ključno vlogo pri doseganju cilja ogljične nevtralnosti. Cilj je, da do leta 2050 potrojijo zmogljivost jedrske energije v primerjavi z letom 2020.

Uporaba jedrske energije kot čistejše alternative fosilnim gorivom je za nekatere okoljske skupine sporna, saj jih skrbita varnost in odlaganje jedrskih odpadkov.

"Čeprav cenimo, da si Bidnova vlada prizadeva vlagati v alternative fosilnim gorivom, nimamo časa za nevarne motnje, kot je jedrska energija," je opozoril direktor za Severno Ameriko pri okoljski skupini 350.org Jeff Ordower.

Ameriški odposlanec za podnebje John Kerry pa je dejal, da do leta 2050 ni mogoče doseči ničelne neto vrednosti brez jedrske energije. To po njegovih besedah potrjujejo znanost, dejstva in dokazi, brez vpletenosti politike ali ideologije.

Med državami, ki so do zdaj podpisale deklaracijo, so še Bolgarija, Češka, Finska, Francija, Gana, Japonska, Južna Koreja, Kanada, Madžarska, Maroko, Moldavija, Mongolija, Nizozemska, Poljska, Romunija, Slovaška, Švedska, Ukrajina, Združeni arabski emirati in Združeno kraljestvo.

Kitajska s težavami pri nadzoru nad izpusti metana

Kitajska se še vedno spoprijema z velikimi izzivi pri prizadevanjih za nadzor nad izpusti metana, je na podnebnem vrhu COP28 v Dubaju povedal njen glavni podnebni odposlanec Šje Dženhva, pri čemer je poudaril status Kitajske države v razvoju. Šje je dejal, da je Kitajska pripravljena izenačiti prizadevanja drugih držav, vendar tega še ne more storiti.

"Kitajska je še vedno država v razvoju. Nadzor nad emisijami metana in toplogrednih plinov, ki niso CO2, se še naprej spoprijema z vrsto intenzivnih težav in izzivov," je dejal. "Kitajska je začela pozno, je tehnološko šibka, statistika je nejasna in meritve so nezadostne."