Oglas
Podnebnih sprememb se ljudje zavedamo, a se počutimo kot nemočne žrtve in nič ne ukrenemo. Čakamo le, da to stori država, je pred leti pokazala raziskava Eurobarometra. In namesto da bi iznašli učinkovite tehnološke učinke, se odpovedujemo nekaterim samoumevnostim modernega življenja. Prvič v moderni dobi strokovnjaki napovedujejo, da se neprijetnim scenarijem ne moremo več izogniti.
O tem se bomo danes ob 16.45 pogovarjali v oddaji Dobra ura z Boštjanom, kjer bomo gostili klimatologinjo Lučko Kajfež Bogataj in profesorja okoljskih študij na Fakulteti za družbene vede Draga Kosa.
- 147.000 gospodinjstev brez elektrike, 42.000 klicev na pomoč, 133 zaprtih šol, 500.000 ha poškodovanih gozdov. To so posledice največje naravne katastrofe pri nas.
- Česa smo se v preteklih tednih naučili? Kako se pripraviti na morebitne scenarije v prihodnje? Poskrbimo za zaloge pitne vode in hrane, električne naprave postavimo v višja nadstropja …
- Kako ravnati s hrano, ko smo nekaj dni brez elektrike? Hrano imejmo zunaj, vendar jo dobro zaprimo, izdelke iz jajc in mleka vrzimo stran …
- Ko padejo vse zveze, za najnujnejšo komunikacijo poskrbijo radioamaterji. Ti imajo vedno na zalogi rezervne vire napajanja - sončne celice, agregate, akumulatorje.
- Slovenske zaloge nafte zadoščajo za tri mesece. Kaj pa drugi energetski viri?
- V studiu bomo gostili direktorico Zdravstvenega doma Postojna prim. Ireno Vatovec Progar, ki bo povedala, kako so zdravniki na terenu pretekle tedne reševali primere zastrupitev z ogljikovim monoksidom in preverjali stanje kroničnih bolnikov na njihovih domovih.
- V rubriki Znanstvene novice o vzrokih in posledicah podnebnih sprememb: New Delhi prehiteva Peking v tekmi za najbolj onesnaženo mesto, onesnaženo morje ubija delfine, zaradi krčenja gozdov so znameniti metulji monarhi že skoraj izumrli.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje