Čeprav voda pokriva približno dve tretjini Zemlje, je večina te vode preslana za pitje. Oskrba s pitno vodo zaradi suš in prevelike porabe vodnih zalog postaja vse bolj kritična, medtem ko povpraševanje po njej zaradi umetnega namakanja, urbanizacije, industrializacije in vedno večje porabe posameznikov še naprej narašča.

Eden izmed razlogov za pomanjkanje (pitne) vode je tudi neučinkovitost pri naši uporabi vode. Pri namakanju zemlje se izgubijo velikanske količine vode, saj jo večina odteče stran ali izhlapi, še preden lahko koristno učinkuje. Okoli 70 odstotkov razpoložljive vode se uporablja v kmetijstvu, vendar pri Svetovnem svetu za vodo verjamejo, da bomo do leta 2020 potrebovali 17 odstotkov več vode, kot je je dostopne zdaj, sicer bo zaradi lakote in žeje trpelo na milijone ljudi več, kot jih že.

S svojim poročilom tudi EU
Ob svetovnem dnevu voda je Evropska komisija objavila poročilo o učinkovitosti članic Unije pri izvajanju okvirne direktive o vodah. Komisija poroča o napredku in tudi o pomanjkljivostih, ki jih je zaznala v določenih državah, predvsem pa naj bi bile med državami velike razlike. Tako naj bi bilo najslabše stanje v Italiji in Grčiji, Slovenija pa se uvršča med šest držav, ki z vodo gospodarijo najbolj odgovorno.

Iskanje rešitev
Vedno več vlad svoje težave s pomanjkanjem pitne vode rešuje tako, da se vedno manj zanašajo na deževnico in površinsko vodo ter uporabljajo podtalnico. Uporaba nenadomestljive podtalnice pa ne pomeni samo črpanja neobnovljivih virov. Zaradi tega se lahko izsušijo jezera, močvirja in reke, ki so odvisni od podtalnice.

Poleg zahtev po ustreznih tehničnih ukrepih za kvantitativno in kvalitativno zagotavljanje vodnih zalog za naraščajoče svetovno prebivalstvo – kot odpiranje novih izvirov, ustvarjanje integriranih krogotokov vode pri industrijski proizvodnji in preprečevanje onesnaževanja vode s škodljivimi snovmi raznovrstnih oblik – bo v prihodnje potrebno tudi sistematično krčenje specifične vodne porabe v kmetijstvu, industriji in gospodinjstvih. Pri tem so med drugim potrebne institucionalne inovacije – predvsem dejavna cenovna vodna politika – ki so v širnih predelih sveta bodisi neznane ali pa naletijo na velik odpor.

Pomanjkanja vode tudi na Kitajskem
Na Kitajskem, kjer je sedem večjih rek in 25 od 27 jezer tako onesnaženih, da voda ni več pitna, marsikatere reke pa ne morejo izrabiti več niti za namakanje, je povprečna količina pitne vode na prebivalca nižja od svetovnega povprečja. Vang Dži, namestnik direktorja v oddelku za regionalno sodelovanje pri Razvojnem programu ZN-ja (UNEP), je za MMC povedal, da Kitajska namenja veliko pozornosti težavam s pitno vodo in razpravlja o številnih načrtih, za začetek pa bo za ta problem namenila 250 milijonov dolarjev denarja, ki bodo podlaga za pripravo učinkovitega nadzornega sistema.