Poročilo EEA-ja o kakovosti zraka v EU-ju vsebuje oceno škode, ki so jo zdravju Evropejcev v letu 2021 povzročili trije ključni onesnaževalci zraka: drobni delci PM 2,5, dušikov dioksid in ozon.

Raziskovalci so 253.000 prezgodnjih smrti pripisali koncentraciji drobnih trdnih delcev PM 2,5, ki je presegla omejitev petih mikrogramov na kubični meter, ki jo je predlagala Svetovna zdravstvena organizacija (WHO). Dodatnih 52.000 ljudi je umrlo zaradi pretiranih stopenj dušikovega dioksida, 22.000 pa zaradi kratkotrajne izpostavljenosti pretiranim stopnjam ozona.

Evropski komisar za okolje Virginijus Sinkevičius je po poročanju Guardiana dejal, da te številke kažejo, da ostaja onesnažen zrak v EU-ju še vedno največji okoljski zdravstveni problem.

Zdravniki opozarjajo, da je onesnaženje zraka eden največjih morilcev na svetu, a da število smrt hitro upade, če države svoja gospodarstva spremenijo v čistejša. Med letoma 2005 in 2021 je število smrti v EU-ju zaradi delcev PM 2,5 padlo za 41 odstotkov, Unija pa želi ta odstotek povišati na 55 odstotkov do konca desetletja.

WHO, ki je leta 2021 zaostril smernice glede kakovosti zraka, opozarja, da nobena stopnja onesnaženosti ne more biti varna, a je določila najvišjo stopnjo za določene vrste onesnaževanja.

Evropski parlament je septembra izglasoval uskladitev pravil EU-ja o kakovosti zraka s smernicami WHO-ja, a je določil, da se uskladitev zamakne do leta 2035.

Poleg prezgodnjih smrti onesnaženost zraka povzroča vrsto kroničnih bolezni in s tem močno obremenjuje evropske zdravstvene sisteme, še opozarja EEA. Z ukrepi za zmanjšanje onesnaženosti zraka na raven, ki jo priporoča WHO, bi zmanjšali število ljudi, ki trpijo zaradi posledic bolezni, kot so pljučni rak, astma, bolezni srca in ožilja ter sladkorna bolezen.

Podatki za Slovenijo medtem kažejo, da je onesnaženost z delci PM 2,5 v letu 2021 povzročila 1190 prezgodnjih smrti, onesnaženost z dušikovim dioksidom 160, izpostavljenost ozonu pa 140.