Z ozelenitvijo delovnih mest ne bo le bolje poskrbljeno za okolje in zaposlenost, to nam bo omogočilo, da bomo preživeli, so prepričani.

Še dve milijardi prebivalcev Zemlje
Evropski komisar za okolje Janez Potočnik je v videonagovoru opozoril, da bo število svetovnega prebivalstva v času ene generacije priraslo za dve milijardi, kar presega skupno število na začetku 20. stoletja. Pritisk na vire, surovine, energijo, biotsko raznovrstnost in ekosisteme, ki že danes pogosto presega meje trajnosti, se bo tako še povečal, je dejal.

Cilj je zeleno gospodarstvo
Po Potočnikovih besedah zato potrebujemo globoke strukturne spremembe. Opustiti je treba sedanji model, ki temelji na izkopavanju, proizvajanju in odmetavanju odpadkov, in razviti model, ki bo spodbujal ponovno uporabo in sistematično spreminjane odpadkov spet v nove surovine, ki se bodo vrnile v proizvodni krog, je zatrdil. Cilj je torej krožno oz. zeleno gospodarstvo, ki učinkovito ravna z viri in dela v sozvočju z naravo.

Nove razvojne priložnosti
Komisar je prepričan, da takšen strukturni premik pomeni novo razvojno priložnost; nove gospodarske dejavnosti in do okolja prijaznejše tradicionalne industrije. Ustvarjena bodo nova zelena delovna mesta, ozelenitev pa bo omogočila tudi ohranitev obstoječih delovnih mest, je dejal. Prava politika bo tako zelo pomembna tudi v boju zoper brezposelnost mladih, ki je trenutno v EU več kot 23-odstotna.

S Potočnikom se je strinjala tudi državna sekretarka na ministrstvu za kmetijstvo in okolje Andreja Jerina. Če želimo preživeti, moramo imeti do energetskih virov in snovi, ki jih potrebujemo za življenje, ustrezen odnos, je pojasnila. Ta odnos pa vodi v zelena delovna mesta, je pristavila.

Cilji človeštva
Prav takšna delovna mesta lahko po njenih besedah peljejo tudi k cilju, ki si ga je zadalo človeštvo: odpravljanju revščine, zagotavljanju miru in dostojanstva človekovega življenja. Pomena zelenih delovnih mest se zavedajo tudi na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, je povedala ministrica Anja Kopač Mrak.

Skoraj polovica zelenih podjetij ne dobi kadrov
Kot je izpostavila, zelene veščine in zelena znanja vidijo kot priložnost za večjo zaposljivost posameznika, saj ima težave pri pridobitvi ustreznih kadrov kar 40 odstotkov zelenih podjetij. A poleg specifičnih znanj so pomembna tudi znanja, ki jih je mogoče uporabiti kjer koli, je navedla Kopač Mrakova in v tem okviru opozorila na podporo ukrepov aktivne politike zaposlovanja.

Zeleno socialno podjetništvo
Ministrstvo k razvoju zelenih panog po njenih besedah prispeva tudi v okviru socialnega podjetništva. Zakon o socialnem podjetništvu namreč izpostavlja zelena področja, kot so ekološka proizvodnja hrane, urejanje in varovanje okolja, spodbujanje uporabe obnovljivih virov energije.

Spodbujamo zelena delovna mesta
Sven Hergovich iz Avstrijske zvezne delavske zbornice je ob nameri Slovenije, da začne izvajati strategijo za zelena delovna mesta, svetoval, da se v oceno delovnih mest vključijo družbeni kriteriji, na primer delovne razmere. Priporočil je tudi, da država ne računa bruto učinkov zelenih mest na brezposelnost, temveč neto učinke.

"In nazadnje bi vas spomnil na to, da boste z naložbami v javni prevoz, toplotno izolacijo, energetsko učinkovitost in delno tudi obnovljive vire energije ustvarili veliko novih kakovostnih delovnih mest," je dodal.

Konferenco je v okviru projekta Spodbujamo zelena delovna mesta, katerega namen je okrepiti ozaveščenost o tem, kaj sploh so zelena delovna mesta in kakšne razvojne priložnosti prinašajo, ter spodbuditi povezovanje različnih dejavnikov, organizirala Umanotera.