Predlog letnega načrta lovsko upravljavskih območij za leto 2017 predvideva za med tremi in 25 odstotki višji načrt odstrela v primerjavi z letom poprej. Letošnji načrt je še na stopnji razgrnitve in še ni potrjen.

Predloge so pripravili območni sveti Zavoda za gozdove, sam zavod pa jih bo posredoval na ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Resorni minister bo nato na podlagi predloga ter prispelih mnenj sam določil načrt odstrela divjadi.

Lovci: To bo zlom populacije
Lovci menijo, da povečanje odstrela pomeni hiter in globok poseg, po katerem se jelenjad ne bi opomogla še vrsto let. Sklepajo, da se bo povečan odstrel nadaljeval tudi prihodnja leta, in opozarjajo na zlom populacije jelenjadi.

Opozarjajo, da je jelenjad pomembna plenska baza, katere znižanje bodo prav tako občutile velike zveri in se bodo prisiljene preusmeriti na druge vire hrane. "Brez dvoma so jim najlažje dosegljive prav domače živali," so opozorili in napovedali pogrom, katerega žrtve bodo velike zveri.

Gozd je zapleten ekosistem, sestavljen iz več deset tisoč rastlinskih in živalskih vrst in pogrom nad jelenjadjo v imenu zaščite nekaj drevesnih vrst je strokovno nevzdržen in nedopusten, še opozarjajo lovci.

Zavod: Dobili bomo monokulturo bukve
Zavod za gozdove pa je pri analizah ugotovil, da bi nadaljnje neukrepanje pri parkljarjih pomenilo za dobro tretjino slovenskih gozdov v naslednjih 50 letih razvojno spremembo iz mešanih gozdov v monokulturo bukve, ob tem da se zaradi podnebnih sprememb veča ogroženost te drevesne vrste zaradi bukovih škodljivcev.

Obenem so na svoji spletni strani pojasnili, da volkovi letno uplenijo približno dva odstotka populacij jelenjadi na območjih, na katerih živijo. Predlagane številke odvzema posegajo večinoma samo v letni prirastek jelenjadi, v zdravo jedro populacij jelenjadi pa praktično nič. Volk bi morda bil lahko ogrožen, če bi odstrelili 75 odstotkov populacije divjadi, od česar pa smo zares zelo daleč, še opozarjajo v zavodu.

V zadnjih petih letih je bil načrt odstrela jelenjadi na ravni Slovenije dvignjen za 45 odstotkov, populacija volkov v Sloveniji pa se je v tem času okrepila. "Nekateri neutemeljeno svarijo pred povečanjem odstrela jelenjadi, ker naj bi se potem posledično medvedi praktično preselili v mesta. Po podatkih raziskav medvedje pri nas pojedo 90-95 odstotkov hrane, ki je rastlinskega izvora, pri mesni hrani pa tudi niso vezani izključno na jelenjad," še poudarjajo v zavodu.

Kmetje: Ta korak je nujen
Kmetijsko-gozdarska zbornica podpira predviden povečan odstrel jelenjadi in to označuje kot nujen korak k izboljšanju razmer. Jelenjad ne dela škode samo v gozdovih, marveč je velik problem tudi na kmetijskih površinah, pa tudi v urbanem okolju. Kmetje so priča veliki popašenosti travinja, jelenjad zahaja v silose. Prebivalci naselij pa se soočajo s škodo po divjadi tako rekoč pred pragom svojih hiš, na vrtovih, sadovnjakih, nemalokrat jelenjad zahaja tudi na pokopališča, še pravijo v zbornici.

Z razlogi za večji odstrel jelenjadi se bodo danes seznanili tudi člani odbora DZ-ja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.