Podnebne spremembe povzročajo suše, kmetje krčijo gozdove, zato naj bi se število velikanskih požarov v naravi v naslednjih 28 letih povečalo za 30 odstotkov. Zdaj postajajo žgoča okolja, ki v preteklosti niso bila nagnjena k požarom, kot sta tundra na Arktiki in amazonski deževni gozd.

"Opazili smo velik porast nedavnih požarov v severni Siriji, severni Sibiriji, vzhodni strani Avstralije in Indiji," je po poročanju Reutersa povedal avstralski strokovnjak za gozdne požare Andrew Sullivan, urednik poročila o požarnih grožnjah okolju Širi se kot požar: Naraščajoča grožnja neobičajnih krajinskih požarov, ki sta ga v sredo objavila Okoljski program ZN-a in skupina za okoljsko komuniciranje GRID-Arendal.

Hkrati pa počasno izginotje hladnih, vlažnih noči, ki so nekoč pomagale ublažiti požare, pomeni, da je požare vse težje pogasiti, kaže tudi druga študija objavljen prejšnji teden v reviji Nature.

Nočne temperature so se v zadnjih štirih desetletjih dvigovale hitreje kot dnevne. Raziskovalci so tako odkrili 36-odstotno povečanje števila nočnih ur, ki so bile dovolj tople in suhe, da lahko vzdržujejo ogenj. "To je mehanizem, da požari postajajo veliko večji in obsežnejši," je povedala Jennifer Balch, glavna avtorica študije revije Nature in direktorica Earth Lab Univerze v Coloradu Boulder.

"Izčrpani gasilci ne dobijo zamenjav," kar pomeni, da se ne morejo prerazporediti in spremeniti strategije za boj proti požaru.

Posledice velikanskih požarov so obširne, od izgub in škode do dragega gašenja. Samo za ZDA je v poročilu UNEP navedeno, da gospodarsko breme požarov v naravi znaša kar 347 milijard dolarjev letno. Zaradi požarov v Kaliforniji je tamkajšnja vlada v proračunskem letu 2020–21 porabila približno 3,1 milijarde dolarjev za gašenje požarov.

Požari, ki divjajo od decembra v argentinski pokrajini Corrientes, so povzročili ogromno škodo, saj so poginile živali v narodnem parku Ibera, zogleneli so pašniki in živina, uničeni so pridelki, vključno z nasadi čaja mate, sadja in riža. Škoda je že presegla 25 milijard argentinskih pesov (234 milijonov dolarjev), so sporočili iz argentinskega podeželskega združenja.

Poročilo UNEP poziva vlade, naj ponovno premislijo o finančnih sredstvih za požare v naravi, pri čemer priporočajo, da namenijo 45 odstotkov svojega proračuna za preprečevanje in pripravljenost, 34 odstotkov za odziv z gašenjem in 20 odstotkov za obnovo.

"Na številnih svetovnih območjih je večina sredstev namenjena odzivu, osredotočajo se na kratki rok," je dejal Paulo Fernandes, avtor poročila UNEP in gasilski znanstvenik s portugalske univerze Universidade of Tras-os-Montes.