Po mnenju organizacij sodijo Celjska kotlina, Zasavje in Mežiška dolina že desetletja med kritično onesnažena, zastrupljena območja v Sloveniji, seznam pa dopolnjujejo Šaleška dolina ter območji okoli Jesenic in Idrije. Zato zahtevajo od državnih organov sprejetje nujnih ukrepov za omilitev razmer.

Predsednik Gibanja za trajnostni razvoj Slovenije Dušan Plut opozarja, da so v najbolj zastrupljenih območjih vsebnosti nevarnih težkih kovin v prsti presežene za od 10- do 50-krat ali celo več. Zato so nujni določeni ukrepi.

"Območja največje in večplastne degradacije okolja naj se v državnih in občinskih planskih dokumentih in na ravni Evrope opredelijo kot prednostna planska kategorija s prednostnimi finančnimi sredstvi za okoljsko in razvojno sanacijo," je zahteval Plut.
Neodvisni nadzor
Onesnažena območja so zelo občutljiva tudi z vidika razvojno-socialnih programov. Seveda pa velja še posebno pozornost nameniti zastrupljenim območjem glede življenjskih razmer.

"V zastrupljenih območjih se mora preprečiti vsako nadaljnje čezmerno obremenjevanje okolja, ki škodi zdravju ljudi. Zahtevamo neodvisni nadzor onesnaževalcev, javnost ima vso pravico do korektnega sprotnega obveščanja in podatkov onesnaževalcev," je še dejal.

Nevladne okoljske organizacije in civilne iniciative še poudarjajo, da dolgotrajno zastrupljanje življenjskega okolja povzroča poleg gospodarske in okoljske škode tudi številne zdravstvene probleme, zlasti pri najranljivejših skupinah, kot so otroci.