Večji nevihtni pas je malo po 15. uri dosegel Koroško. Arsova diagnostična orodja kažejo, da ta nevihtni sistem lahko spremljajo močni nalivi, močni sunki vetra in toča. O toči sicer za zdaj ni poročil. Poleg omenjenega nevihtnega sistema nastajajo v pasu od Gorenjske prek Koroške do Prekmurja še posamezne nevihte, ki se lahko razvijejo v močnejše. Povečana nevihtna dejavnost bo vztrajala do večernih ur. Nevihte lahko dosežejo tudi južno Slovenijo, še piše agencija za okolje (Arso).

Ob tem lahko narastejo hudourniški vodotoki, so opozorili na upravi za zaščito in reševanje. To bi lahko na prizadetih območjih, kjer je v rečnih strugah še vedno veliko naplavin, znova povzročilo poplave in prožilo plazove. Na Arsu so prav zato za sever države, kjer bo padavin največ, izdali oranžno opozorilo.

Bodite pozorni na vremensko dogajanje

"Oranžno opozorilo pred nevihtami velja za severne regije oziroma za severozahod, se pravi za Gorenjsko, in za severovzhod oziroma za Koroško, Štajersko in Prekmurje," je za STA pojasnil dežurni prognostik na Agenciji RS za okolje (Arso) Luka Ravnik. Popoldne pa nevihte s severa lahko dosežejo južno polovico države, zato je Arso za jugovzhod izdal rumeno opozorilo, da so ljudje pozornejši na vremensko dogajanje.

Za četrtek napovedujejo sončen dan z visokimi temperaturami, a prav tako ni izključena kakšna nevihta. Po nižinah Primorske bo velika toplotna obremenitev.

Od četrtka do sobote bo verjetnost neviht zelo majhna, bo pa po nižinah vztrajala velika toplotna obremenitev. Popoldanske temperature bodo večinoma od 31 do 36 stopinj Celzija.

Na Ravnah na Koroškem jih najbolj skrbijo oskrba z vodo in plazovi

Ravne na Koroškem 5. avgusta. Foto: BoBo
Ravne na Koroškem 5. avgusta. Foto: BoBo

Zaradi popoldanske nevihte, ki je že prešla Koroško in po prvih podatkih večje dodatne škode naj ne bi povzročila, je bilo danes med prebivalci regije kar nekaj strahu, ponekod so jim ponudili tudi dodatne protipoplavne vreče.

Ravenski občinski štab civilne zaščite je med drugim vse lastnike zemljišč, kjer so evidentirani plazovi, obvestil tudi, da je nujno čimprejšnje pokrivanje plazov z gradbeno PVC-folijo. "Lastnike vseh zemljišč, kjer so plazovi evidentirani, prosimo, da to uredijo sami ali pokličejo na 112 oz. številko štaba 02/82 16 029 za pomoč," so sporočili iz štaba.

V ravenski občini imajo po ujmi trenutno evidentiranih 70 plazov, od tega je osem kritičnih. Pristojni opravljajo geodetske posnetke, v petek pride na ogled projektant, je svetnikom na izredni seji povedal poveljnik občinske civilne zaščite Branko Kaker. Po podatkih štaba civilne zaščite je v nevarnosti 11 objektov in več cest različnih kategorij, eno družino so do nadaljnjega izselili, nekateri naj občani pa naj bi se izselili sami.

Najbolj pereče je plazovito območje Tolsti Vrh oz. območje petih plazov, ki lahko po napovedih geologov ogrozijo državno cesto, železnico, naselje pod sabo in tudi zasujejo reko Mežo, kar bi s seboj prineslo nove poplave. "To območje najbolj opazujemo," je dejal župan Tomaž Rožen, ki je glede grobe ocene škode na infrastrukturi in objektih po ujmi 4. avgusta povedal, da ta presega deset milijonov evrov.

Župan je svetnikom na današnji izredni seji povedal tudi, da je občinski štab civilne zaščite v povezavi z omenjenim plazovitim območjem urgentno pisal ministru za naravne vire in prostor Urošu Brežanu in mu predlagal podoben pristop kot pri izgradnji magistralnega vodovoda, kjer so se dela pod projektantskim nadzorom lahko nemudoma začela. Minister Brežan bo Koroško po napovedih obiskal v petek.

Na Ravnah ostaja pereča tudi težava zagotavljanja oskrbe z vodo. V ponedeljek so aktivirali načrt zaščite in reševanja pri oskrbi s pitno vodo v občini, takrat se je iz Mežice proti Prevaljam in Ravnam tudi začela izgradnja magistralnega vodovoda iz sistema Šumc.

Kot je pojasnil Kaker, morajo do izgradnje novega vodovoda, kar naj bi bilo v treh mesecih, iskati nove vodne vire, ob tem pa je občane vnovič pozval, naj varčujejo z vodo, saj so vse dozdajšnje rešitve kratkotrajne in nezadostne. Sam je ocenil, da je zagotavljanje vode trenutno največja težava na Ravnah, ob tem pa je, kot je dejal, veliko takih ljudi, ki ne razumejo, da imajo stisko z vodo. "Zato se nam dogaja, da se vodohrami, ko jih uspemo napolniti s cisternami in virom, v zelo kratkem času izpraznijo," je opozoril.

Zaradi spreminjanja situacije, vremena in nepoznavanja delovanja začasno vzpostavljenega sistema v občini velja ukrep preventivnega prekuhavanja vode, voda pa je primerna za higieno, kuhanje, umivanje in preostalo splošno uporabo, pojasnjujejo v občinskem štabu civilne zaščite.

Kaker je povedal, da je škodo utrpela tudi ravenska čistilna naprava, ki trenutno ne deluje, je pa pripravljena na zagon, ko bodo vzpostavljeni vsi pogoji. Trenutno se tako vse fekalije stekajo v reko Mežo.