Nova ureditev tako omogoča delitev viškov hrane socialno ogroženim, saj do uveljavitve tega pravilnika ni bilo dovoljeno trženje živil, ki imajo pretečen datum uporabe ali datum minimalne trajnosti.

Od 24. maja pa imajo proizvajalci možnost, da živilom označijo njihovo trajnost kot datum uporabe ali kot datum minimalne trajnosti, kar je bistvena novost v sistemu označevanja živil.
Hitreje pokvarljiva živila, kot so meso in mesni izdelki ter mleko in mlečni izdelki, imajo največkrat rok trajanja označen s "porabiti do". Izdelki, ki pa imajo rok uporabnosti "najmanj do" in jim bo ta rok potekel, bodo po spremembi pravilnika na posebnih policah v trgovinah - ločeni od drugih izdelkov - še vedno na voljo kupcem, trgovec pa še vedno odgovarja, da je tudi to živilo varno.

Tretjina hrane gre v smeti
Slovenci v povprečju zavržemo na prebivalca več kot 80 kilogramov hrane letno, v svetu pa se zavrže kar tretjina vse hrane. Na drugi strani pa je lačnih ali podhranjenih več kot milijarda ljudi po vsem svetu.

Ob tem je pristojni minister Dejan Židan na novinarski konferenci poudaril, da bodo zavržki hrane ena glavnih tematik v prihodnje v EU-ju. Prepričan je, da je zmanjševanje količin zavržene hrane dolgotrajen proces, da pa metanje hrane v smeti ni niti moralno niti etično dejanje, ob tem pa ta hrana ob razkrajanju izloča metan, kar predstavlja tudi okoljsko težavo. Ministrica za socialne zadeve Anja Kopač Mrak pa je izpostavila socialne trgovine, ki bodo zdaj lahko viške hrane delile socialno ogroženim.