Če res ni nujno, v tem času ne hodite v gozd in se raje sprehajajte po utečenih poteh, svetuje vodja lovišča s posebnim namenom Jelen, Anton Marinčič: "V tem času so medvedki, ki so poleženi v februarju in marcu, še tako majhni in nebogljeni, da ne morejo slediti svoji mami, zato se ob vsakem vznemirjenju povzpnejo na najbližje drevo. Mati pa jih spodaj čuva in preprečuje vsakršen stik med njenimi mladiči in tujci."

Medvedka napade, če kdo zaide mednjo in med njene mladiče. Največja verjetnost, da se bo to zgodilo, je na območju širše Notranjske ali Kočevskega, vendar pa se njihov življenjski prostor čedalje bolj širi. "Tako na Vipovsko kot Primorsko in Gorenjsko, torej na vse strani iz njihovega osnovnega matičnega biotopa. To je seveda posledica iskanja novih življenjskih pogojev in tudi prenaseljenosti v matičnem habitatu," je dodal Marinčič.

Na vprašanje, kaj narediti, če pride do bližnjega srečanja, pa Marinčič odgovarja, da je eno teorija, drugo pa praksa. "Že velikokrat sem rekel, da je zelo koristno, da skušamo odvreči nekaj, kar imamo na sebi – to je lahko nahrbtnik, obleka, suknjič, majica – in se vzvratno umaknemo. V tem primeru se bo žival verjetno ustavila in napadla tisti predmet, ki smo ga odvrgli. Če pa pride do napada, je daleč najboljše, če se uležemo na tla, si pokrijemo glavo in se delamo, kot da smo mrtvi."