"Brez takšnih zadrževalnikov ne bomo zagotovili poplavne varnosti," je po dogodku, na katerem so s simboličnim prerezom traku zadrževalnik tudi uradno izročili namenu, poudaril minister za naravne vire in prostor Jože Novak. "Ne pozabimo, da se lahko takšni poplavni dogodki pogosto zgodijo in da moramo biti nanje pripravljeni," je posvaril. Pojasnil je, da se je projekt uresničil po 40 letih priprav. Ob tem je izrazil zahvalo vsem, ki so več kot dve desetletji delali, da so projekt pripeljali do konca. Po mnenju ministra brez takšnih zadrževalnikov v Sloveniji ne bo mogoče zagotoviti poplavne varnosti.

Zadrževalnik, z igradnjo katerega se je zmanjšala poplavna ogroženost Grosupeljsko-Radenskega polja, predvsem poseljenega dela Grosuplja ob Grosupeljščici med avtocesto in železniško progo, je svojo funkcijo že odigral ob katastrofalnih avgustovskih poplavah. Po besedah župana Petra Verliča je zadržal 300.000 kubičnih metrov vode, ki bi sicer "z vso silo pritekla v Grosuplje in poplavila mesto". Namesto tega so bila življenja in tudi premoženje obvarovana, gasilci pa so tako le spremljali razmere, je dodal.

Župan je izrazil tudi veselje nad ministrovimi besedami, da se bodo nadaljevale naložbe v vodotoke in druge projekte, ki so pomembni za občino. Glede dvotirne povezave med Ljubljano, Grosupljem in Ivančno Gorico je dejal, da je državni prostorski načrt v zaključku priprave. "To bo zelo pomembno tudi z vidika podnebnih sprememb," je ocenil Verlič.

Da gre v primeru zadrževalnika za pomembno naložbo za upravljanje vodotokov, s čimer Grosuplje postaja poplavno varna občina, pa je medijem na lokaciji zadrževalnika v dolini med naseljema Velika Stara vas in Gradišče povedal direktor podjetja Hidrotehnik Boštjan Rigler. "Protokoli upravljanja pregrade so opredeljeni na podlagi izračunov, prispevnih površin količin vode in tega, koliko lahko vodotok prenese vode dolvodno," je razložil.

Suhi zadrževalnik visokih voda s prostornino več kot 573.000 kubičnih metrov deluje tako, da se raven vode pred pregrado zviša samo v času poplav. Talni izpust se uravnava z zapornico, predvsem zaradi naravovarstvenih ukrepov pa je vedno zagotovljen minimalni pretok vode. Po pojasnilih ministra Novaka dobi zadrževalnik še pred poplavami signal države o morebitni nevarnosti. Pred tem se objekt izprazni do konca in je pripravljen na največji možni sprejem vode. Ko vodo sprejme, postopno regulira iztok do tiste mere, kot ga vodotok zdrži. "To je bistvo," je dejal minister in dodal, da lahko iztok vode razvleče za nekaj dni in v strugo postopoma spusti toliko vode, kot jo lahko sprejme.