Minister za okolje in prostor Uroš Brežan, ki je v torek obiskal slovensko Istro, je še enkrat ponovil, da so na tem območju razmere z oskrbo pitne vode izjemo resne in skrb vzbujajoče. Zato je po seji vlade najprej pozval prebivalce, naj upoštevajo ukrepe, ki jih pripravljajo Rižanski vodovodi in lokalne skupnosti.

Glede na dogovor z lokalnimi deležniki je vlada po Brežanovih besedah pripravila nekaj hitrih ukrepov. "V pripravi je načrt dopolnilne oskrbe z vodo s cisternami, ki ga pripravlja ministrstvo za obrambo. Direkcija za vode je izdala tudi začasno dovoljenje za izrabo Vanganelskega jezera in drugih zajetij, predvsem za kmetijsko rabo."

MOP pa bo, če bo potrebno, izdal sklep, ki bo potrdil sklep Rižanskega vodovoda o prekinitvah dobav. Če bo to potrebno, bo odredilo tudi interventna sredstva do zneska pol milijona evrov za ta namen. "Situacija je skrb vzbujajoča in pri porabi vode se je treba obnašati skrbno in varčno," je dejal minister.

Namesto Suhorice – Klariči in Malni?

Dolgoročni in srednjeročni ukrepi so vezani predvsem na trajno vzpostavitev sistema za oskrbo s pitno vodo. Brežan je napovedal, da bo MOP najprej pregledal "vse dejavnosti na državnem prostorskem načrtu Suhorica in predlagal razširitev z dodatnimi možnostmi". Po pogovoru s kraškimi županjami in župani je Brežan ugotovil, da bi del rešitve lahko predstavljalo vodno zajetje Klariči. Zajetje je sicer zunaj državnega prostorskega načrta za Suhorico, kjer je zdaj predvideno vodno zajetje.

Brežan se je s postojnskim županom Igorjem Marentičem pogovarjal tudi o možnosti uporabe zajetja Malni v Postojni. "Na dolgoročni ravni si širimo možnosti, da pridemo v okviru nove finančne perspektive in finančnih sredstev, ki so na voljo od leta 2021 do 2027, do projekta, ki bo še zadnji večji del Slovenije oskrbel s pitno vodo, in to z virom, ki bo trajen in dovolj obilen," je na novinarski konferenci dejal Brežan.

Kot je spomnil, je slovenska Istra namreč zadnji del Slovenije, kjer vodooskrba še ni zagotovljena na primerni ravni. V zadnjih desetih letih je Slovenija v vodooskrbo prebivalstva vložila več kot milijardo evrov in vsa druga večja območja so s tega vidika že rešena, slovenska Istra pa ostaja na tem področju ena od črnih točk.

Rešitev za stabilno oskrbo slovenske Istre s pitno vodo pristojni iščejo že desetletja. Prejšnja vlada je za zagotovitev pitne vode predvidela gradnjo akumulacije na Suhorici in Padežu. A v civilni iniciativi Ohranimo Brkine že dalj časa opozarjajo, da je struga Padeža in Suhorice poleti skoraj suha, o čemer se je v torek prepričal tudi minister Brežan. Kot realnejšo možnost za dodatni vodni vir so tudi v civilni iniciativi predlagali uporabo četrte vrtine Kraškega vodovoda Sežana v Klaričih, ki je že izkopana, a bi bila za njeno dokončanje potrebna večja investicija.

Oblikovana delovna skupina, ki bo preučila več možnosti

Ministrstvo je za večjo angažiranost političnih dejavnikov slovenske Istre pri zasnovi in izvedbi projekta vzpostavitve sistema za nemoteno oskrbo slovenske Istre oblikovalo delovno skupino strokovnjakov in regionalnih deležnikov, ki bo proučila več sklopov ukrepov, je pojasnil vladni urad.

Ti sklopi zajemajo možnost povečanja dobave iz Kraškega vodovoda z aktiviranjem četrte vrtine v Klaričih in izvedbo potrebnih hidravličnih izboljšanj na obstoječem sistemu do Rodika, razširitev hranilnih sistemov na obali tako za potrebe pitne vode kot druge rabe vode, ki bi povečala prilagodljivost sistema Rižanskega vodovoda, povečanje ponovne uporabe vode s čiščenjem odpadnih voda za na primer namene zalivanja in pranja javnih površin, snemanje sistema Rižanskega vodovoda z namenom detekcije najšibkejših točk izgub vode in njihove sanacije ter že omenjeni pregled aktivnosti poteka državnega prostorskega načrta Suhorca in predlogov dolgoročnih rešitev (Klariči in Malni), so še pojasnili.