Odlagališča v Ormožu, Tržiču, Novi Gorici, Grosuplju, na Ptuju in v Novem mestu niso zadostila osnovni zahtevi po predobdelavi mešanih komunalnih odpadkov pred odlaganjem. Ta zahteva je sicer v zakonodaji od leta 2000, od leta 2009 pa je nujno, da se določilo izpolnjuje, pojasnjuje generalni direktor Agencije RS za okolje Silvo Žlebir.

Ko zadostijo kriterijem, lahko znova zaprosijo
Negativne odločbe so dobila tudi nekatera manjša odlagališča, ki ne potrebujejo IPPC-dovoljenja in za katera ni predvideno, da bi delovala po letu 2015, in sicer v Ilirski Bistrici, Logatcu, Laškem in Rogaški Slatini. Od 11 so pravnomočne že odločbe za Ormož, Logatec, Trebnje in Novo mesto. A po besedah generalnega direktorja direktorata za javne službe in investicije Bojana Dejaka bi lahko v dveh ali treh primerih hitro zadostili zahtevam in znova zaprosili za dovoljenje. "Zato ne vidimo, da bi grozila kriza. Terja pa veliko prilagodljivosti in določene investicije," je dodal.

Zamujamo z gradnjo regijskih centrov
Zagotavlja tudi, da je po njihovem scenariju "odlagalnega prostora v teh odlagališčih, ki so ali bodo dobila okoljevarstveno dovoljenje, dovolj" za obdobje do leta 2015 za okoli 600 milijonov ton. Pravi, da Slovenija napreduje pri ločenem zbiranju odpadkov, recikliranju in zmanjšanju celotne količine odpadkov. "Zamujamo pa z regijskimi centri," priznava Dejak. V Sloveniji naj bi bilo osem regijskih centrov za predelavo odpadkov, nekatera že delujejo ali so v gradnji, za nekatere še čakajo odločbo o evropskih sredstvih.

Tudi Žlebir poudarja, da odlaganje dolgoročno okoljsko ni sprejemljivo. Arso meni, da je odlagališč v Sloveniji trenutno preveč in da je lažje obvladovati nekaj večjih odlagališč kot veliko manjših. Slovenija sicer trenutno odlaga 60 odstotkov komunalnih odpadkov.