Pilotni projekt, ki ga občina pripravlja skupaj z Elektrom Primorska, Notranjskim ekološkim centrom in Inštitutom za obnovljive vire energije, naj bi v celoti stal 171.000 evrov, njegovo obratovanje pa naj bi emisije ogljikovega dioksida v državi zmanjšalo za 28.500 kilogramov letno.

Naložba se vendarle povrne
Pri solarni elektrarni je bistvenega pomena, da je sonce vir energije, ki je zastonj in ga je v izobilju ter ne proizvaja toplogrednih plinov. Poleg tega solarni modul nima gibljivih delov, ne povzroča sevanja ali hrupa in ima trajnost 40 let, zato ga v ekološko bolj razvitih državah že pogosto uporabljajo, je povedal strokovni sodelavec pri projektu Andrej Pečjak, ki je kot edino slabost tovrstne elektrarne omenil sorazmerno majhno učinkovitost in visoko ceno, vendar se investicija po njegovih besedah v desetletju ali dveh tudi finančno povrne.

V Narinu pogosto sije sonce
Vas Narin, ki so jo projektanti za izgradnjo solarne elektrarne izbrali predvsem zato, ker ima cestno in železniško povezavo ter zadostno število sončnih dni. Elektrarna v obliki samostoječe kovinske konstrukcije v višini 1,5 do 2,5 metra bo imela nazivno moč 25kW. Solarne celice bodo gibljive po obeh oseh, kar bo omogočalo maksimalni izkoristek sonca preko dneva oziroma leta. Razprostirala se bo na 400 kvadratnih metrih in bo obdana s kamnitim zidom, značilnim za tamkajšnjo pokrajino, ki bo služil kot zaščita pred sunki vetra in preprečeval dostop do celic.

Tudi prihodek od turizma
Prihodke bo solarna elektrarna pridobivala s prodajo električne energije, s čimer bo ustvarila približno tri milijone tolarjev prihodke letno, in z vodenimi ogledi, od česar je predvidenih nekoliko več kot milijon tolarjev letnih prihodkov. Kot turistična atrakcija bo elektrarna zelo pomembna tudi za samo vas Narin, katere razvojna usmeritev je ekološki turizem.

Sončna energija ima prihodnost
Zadovoljstvo, da se je Elektro Primorske odločil za projekt, je izrazil tudi predsednik Zveze ekoloških gibanj Slovenije Karel Lipič. Dejal je, da je v zadnjih letih zelo opazen trend zmanjševanja števila solarnih celic, ki se vgrajujejo na objekte. Projekt, ki je trenutno v fazi zbiranja vse potrebne dokumentacije in dovoljenj, je po njegovem mnenju pokazal, da ima
sončna energija v Sloveniji prihodnost.

Vetrne elektrarne največji potencial
Največji potencial za pridobivanje obnovljivih virov energije v Sloveniji so sicer vetrne elektrarne. Vendar se v javnosti vedno bolj poudarjajo predvsem njihove negativne strani, čeprav so precej manjši poseg v prostor kot na primer gradnja avtocest, je prepričan Dukič.

Okolju prijazen odgovor jedrski energiji
Na Volovji rebri nad Ilirsko Bistrico, kjer je predvidena gradnja tovrstne elektrarne, vetrnice ne bi predstavljale večjega posega, meni tudi Lipič, saj bi bile odmaknjene od naselja in bi stale na področju obrambne Rupnikove linije, zaradi katere je tamkajšnja zemlja že degradirana. Pomen vetrnih elektrarn je predvsem v tem, da bi se lahko zaradi njih odpovedali energiji iz jedrske elektrarne in iz termoelektrarn, ki močno onesnažujejo okolje, so se strinjali sogovorniki.