Po besedah predstavnikov društva Morigenos, kjer že slabih 20 let preučujejo delfine, v slovenskem morju živi približno 150 delfinov. Pred kratkim so opazili tudi prvega letošnjega mladiča, ki je bil v času opazovanja pred mesecem dni star le nekaj dni.
Kot je povedal predsednik društva Tilen Genov, delfin še nima imena, saj s tem počakajo na prve brazgotine in znamenja, ki jih dobi v svojih prvih letih. Na podlagi teh lahko žival v prihodnosti identificirajo in tudi poimenujejo. Sicer je prvo leto življenja za delfine kritičnega pomena in počakati morajo, če bo mladič to preživel.
To sicer ni edini mladič delfinjih družin, ki živijo v našem morju, saj opazujejo še nekaj eno in dvoletnikov. V slovenskem morju po besedah Genova domuje kar znatna stalna populacija teh živali, kar so odkrili relativno pred kratkim.
"Danes vemo, da to populacijo tvori približno 150 živali, ki so tu prisotne celo leto," je dodal in poudaril, da se sicer ponekod selijo v italijanske in hrvaške vode, a imajo stalno prebivališče tu pri nas.
Severni zid
Naše delfine pa, tako kot veliko število drugih živali, ogrožajo podnebne spremembe. Zaradi sprememb temperature morja in posledičnih sprememb v morskih ekosistemih se namreč populacije delfinov drugje pomikajo severneje oziroma južneje na južni polobli.
Genov pa ob tem poudari, da delfini v slovenskem morju te možnosti nimajo. "Težava naših delfinov je, da prostora na sever nimajo in ne vemo, kako se bo to odražalo z morebitnim prihodom drugih delfinov, ki se bodo z juga Jadranskega morja morda selili višje, kar vodi v večjo tekmovalnost za vire, za hrano, za prostor. Veliko tega je neznanka, ampak podnebne spremembe so zagotovo ena izmed stvari, ki nas skrbi z vidika dolgoročnega varstva te populacije."
Morski žvižgači
Delfini se pogovarjajo z značilnimi podvodnimi žvižgi, na podlagi katerih jih lahko prepoznamo tudi ljudje. "Na ta način se prepoznavajo in se naslavljajo oz. pokličejo. Manj zanimivo je, da jih lahko prek teh žvižgov prepoznavamo tudi mi. Na dovolj dolgi rok lahko, če uspemo zbrati dovolj podatkov in jih obdelamo, ustvarimo nek katalog podpisnih žvižgov teh živali in s tem ugotavljamo, kje je bil kdo prisoten tudi ponoči oz. takrat, ko nismo na terenu," je še pojasnil Genov.
Društvo Morigenos je od leta 2002 fotoidentificiralo preko 150 delfinov, vsakemu so dali ime in ga vključili v fotografski identifikacijski katalog. S fotoidentifikacijo lahko ugotavljajo velikost populacije delfinov in spremljajo njihovo število čez čas. Tako lahko opazujejo ali se populacija veča, manjša ali ostaja enako velika.
Prav tako s to metodo med drugim ocenjujejo in preučujejo letno stopnjo preživetja, stopnjo rodnosti, razširjenost in razporeditev delfinov, vzorce pojavljanja, migracije, vedenje, socialno strukturo, rabo habitatov in pogostost posameznih delfinov na posameznih območjih.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje