Po podatkih Agencije Republike Slovenije za okolje (Arso) je popoldne ponekod že padlo več kot 150 milimetrov dežja.

Za osrednjo, jugovzhodno, jugozahodno in severozahodno Slovenijo je Arso izdal oranžno opozorilo, za preostanek države pa rumeno.

Večje količine dežja so na severozahodu in severovzhodu države že povzročale težave. Malo pred 16. uro je v Tolminu meteorska voda zalila stanovanjski objekt. Gasilci so s protipoplavnimi vrečami preusmerili tok. Nekaj po 18. uri pa je v naselju Zgornja Voličina v občini Lenart zemeljski plaz ogrožal stanovanjsko hišo. Gasilci so s ponjavo že sanirali plaz, so sporočili z uprave za zaščito in reševanje.

Po podatkih Arsa so v petek popoldne in zvečer močno narasle reke v zgornjem Posočju ter manjše reke in hudourniki na območju Bohinja. V noči na soboto bodo manjše reke in hudourniki na območju Bohinja še naraščali, ob nalivih se lahko tudi razlijejo in poplavijo. Močneje bo narasla tudi Sava Bohinjka. Poplavi lahko tudi padavinska in zaledna voda. Hitro naraščanje vodotokov je mogoče tudi na nekaterih območjih, kjer so odtočne razmere po avgustovski ujmi spremenjene. Večja verjetnost za ta pojav je na območju Gorenjske.

Ponoči bo ob morju pihal okrepljen jugo. Najnižje jutranje temperature bodo od 10 do 16, ob morju okoli 18 stopinj Celzija.

Arso je že v petek dopoldne izdal opozorilo, da bodo tudi v soboto čez dan naraščale reke v večjem delu države. Močneje bodo narasle reke na vzhodu in severovzhodu, medtem ko bodo reke na zahodu že upadale. Naraščanje večjih rek v vzhodni Sloveniji, Kolpe, Krke in Save v spodnjem toku ter rek v severovzhodni Sloveniji se bo nadaljevalo še v nedeljo.

Od nedelje manj dežja

V soboto bo oblačno in deževno. Popoldne bo zapihal severovzhodni veter, na Primorskem šibka burja. Najvišje dnevne temperature bodo od 15 do 18, na Primorskem do 22 stopinj Celzija.

V nedeljo bo na zahodu nekaj jasnine, drugod pa bo pretežno oblačno. Predvsem na vzhodu lahko popoldne občasno še rahlo dežuje. V ponedeljek bo zmerno do pretežno oblačno in suho. V torek bo sončno in toplo. Vse dni bo pihal severovzhodni veter, na Primorskem burja.

Povečana verjetnost za nastanek zemeljskih plazov

Na Geološkem zavodu Slovenije ob tem opozarjajo, da zaradi napovedanih povečanih količin padavin od petka popoldne do vključno nedelje obstaja povečana nevarnost za nastanek novih zemeljskih plazov in reaktivacijo zemeljskih plazov, ki so nastali ob nedavnih ujmah.

Prebivalce pozivajo, naj bodo pozorni na dogajanje na plazovih in na pojavljanje sprememb na tleh, objektih ter pobočjih in naj upoštevajo navodila, ki jih je posredovala civilna zaščita, še posebej, če je ta odredila evakuacijo.

Poletje nadpovprečno toplo in rekordno namočeno

Letos se je prvič do zdaj zgodilo, da je bilo poletje hkrati nadpovprečno toplo in rekordno namočeno, je za STA ob koncu letošnjega poletja povedal klimatolog Agencije RS za okolje (Arso) Gregor Vertačnik. Izstopalo je tudi po velikem številu neurij v razmeroma kratkem času. "Prvič do zdaj smo imeli tako kombinacijo, da je bilo glede na zadnje 30-letno obdobje hkrati nadpovprečno toplo in pa tudi močno nadpovprečno namočeno. Ker običajno so vroča poletja tista, ki so suha, deževna so pa običajno tudi hladna," je pojasnil.

Dež v poletnem času namreč praviloma sovpada z nižjo temperaturo zraka, mokra tla pa se počasneje in manj segrejejo od suhih tal, kadar je seveda sončno vreme.

V letošnjem meteorološkem poletju, ki zajema junij, julij in avgust, je padlo približno dve tretjini več dežja, kot je dolgoletno povprečje. Ponekod, zlasti na območjih, kjer so imeli avgusta hude poplave, je ta količina presegla tudi 200 odstotkov, kar pomeni, da je na nekaterih krajih padlo za dve normalni poletji padavin.

Razlog za takšno vreme je, da je bilo območje Slovenije zlasti julija dolgo na stiku dveh zračnih mas, in sicer hladnejše na severni strani Evrope in toplejše na jugu, mi pa smo bili bolj v topli kot pa v hladni zračni masi.

"In na stiku teh dveh zračnih mas so bile pogoste nevihte, tudi neurja, ki so prinesle kar precej padavin julija. In potem še deževje na začetku avgusta, ki je bilo izjemno izdatno. To dvoje skupaj je prineslo zelo veliko količino padavin. Nismo pa imeli poleti, razen na začetku avgusta, nobenih daljših obdobij hladnega vremena. To je tudi razlog, da smo imeli nadpovprečno toplo poletje," je pojasnil klimatolog.

Količina padavin v letošnjem poletju daleč nad prejšnjim rekordom

Izstopa veliko število neurij v razmeroma kratkem času. Od 12. do 26. julija je bilo vsakih nekaj dni od dvo- do tridnevno obdobje s pogostimi neurji. Nato so 1. avgusta pri Ilirski Bistrici doživeli tornado, 3. in 4. avgusta pa je sledilo izjemno obilno deževje v severnem delu Slovenije, ki je povzročilo poplave in plazove katastrofalnih razsežnosti.

Takšno poletje se po njegovih besedah lahko ponovi, je pa verjetnost zelo majhna. Že zaradi tega, ker je bila ta količina padavin v letošnjem poletju daleč nad prejšnjim rekordom. Prejšnje najbolj namočeno meteorološko poletje je bilo leta 1989.

Letošnje meteorološko poletje ni bilo tako vroče kot lansko. Na ravni celotne države je bilo osem desetink stopinje Celzija toplejše od dolgoletnega povprečja in to ga uvršča na približno deveto mesto med najtoplejšimi.

Začetek koledarske jeseni, ki se v soboto začenja z jesenskim enakonočjem, bo deževen, se bo pa že prihodnji teden jesen nadaljevala z lepim vremenom. Prihodnji teden bo še nekaj toplih dni z najvišjo temperaturo po nižinah okrog 25 stopinj Celzija. Tudi sezonske napovedi do konca leta kažejo verjetno v povprečju nadpovprečno toplo vreme, glede padavin je pa napoved zelo negotova, je še povedal Vertačnik.

Rekordni nalivi od Idrije prek Gorenjske do Koroške in Štajerske

V prvih dneh avgusta so marsikje, od območja Idrije prek Gorenjske do Koroške in severa Štajerske, izmerili rekordno višino padavin za časovne intervale od šest ur do nekaj dni. Dnevna vsota padavin med 3. in 4. avgustom letos je znašala 201, dvodnevna 258 in tridnevna 277 milimetrov dežja. Pred 16 leti je bil rekord 180 milimetrov dežja v enem in 190 milimetrov dežja v dveh dneh.

Na samodejni merilni postaji Letališče Jožeta Pučnika so v noči s 3. na 4. avgust izmerili 160 milimetrov v šestih in 199 milimetrov dežja v 12 urah. V celotnem avgustu je na tej merilni postaji padlo 414 milimetrov dežja. Prejšnji rekord ob povodnji septembra 2007 je bil 120 milimetrov dežja v šestih in 176 milimetrov dežja v dvanajstih urah. V Suhi pri Škofji Loki so namerili 185 milimetrov dežja v šestih urah in 212 milimetrov v 12 urah oziroma 213 milimetrov dežja v enem dnevu. Predtem so 18. septembra 2007 v šestih urah izmerili 121 milimetrov padavin. Na merilni postaji Poljane nad Škofjo Loko pa so v celotnem avgustu namerili 472,7 milimetra dežja, je razvidno iz podatkov, objavljenih na spletnih straneh Arsa.

Na Pasji ravni so v času ujme izmerili 217 milimetrov dežja v 12 urah, 222 v enem dnevu, 293 v dveh in 316 milimetrov v treh dneh. Podobna količina dežja je verjetno nazadnje padla ob katastrofalnih poplavah leta 1926, ko so v bližnjem Topolu pri Medvodah izmerili kar 201 milimeter dežja v sedmih urah, v celotnem avgustu pa 382,3 milimetra, navaja Arso.

Podatki Arsa s štajerskega in koroškega konca so bili zaradi izpada internetne povezave v času ujme nepopolni. V Zavodnjah nad Velenjem so v 12 urah izmerili 166 milimetrov, v enem dnevu 171, v dveh 226 in v treh dneh 264 milimetrov dežja. V Lučah in Logarski dolini so pred izpadom povezave izmerili do 99 milimetrov dežja v šestih urah, a ga je gotovo padlo še precej več, so takrat poudarili na Arsu. V celotnem avgustu so na merilni postaji Luče namerili 393 milimetrov padavin. Na Ravnah na Koroškem so izmerili 127 milimetrov v enem dnevu in 185 milimetrov dežja v dveh dneh. Prejšnje rekordne vrednosti so na Ravnah znašale 96 milimetrov za en dan oktobra 1980 in 116 milimetrov za dva dni v septembru 2007.

Po podatkih samodejnih ali glavnih meteoroloških postaj za letošnji avgust je v Gornjem Gradu padlo 397,2 milimetra padavin in v Dravogradu 336,7 milimetra. Postaja v Kamniški Bistrici pa je v avgustu zaznala 429,7 milimetra padavin.