Svetovna meteorološka organizacija (WMO), ki deluje pod okriljem ZN-a, in evropski servis za satelitsko spremljanje podnebnih sprememb Copernicus (C3S), sta v prvih treh tednih julija zaznala svetovne povprečne temperature, ki presegajo vsa primerljiva obdobja. Kot sta opozorila, je zato "zelo verjetno, da bo julij 2023 najbolj vroč julij in tudi najbolj vroč mesec v zgodovini".

"Ni nam treba čakati na konec meseca, da bi to vedeli. Brez mini ledene dobe v prihodnjih dneh bo julij 2023 podrl rekorde na vseh področjih," pa je dejal generalni sekretar ZN-a Guterres.

6. julij je bil najbolj vroč dan v zgodovini meritev, saj je povprečna dnevna svetovna temperatura površja Zemlje znašala 17,08 stopinje Celzija, s čimer je bil presežen rekord iz 13. avgusta 2016, ko je znašala 16,8 stopinje Celzija. Prvi trije tedni julija so bili najtoplejše tritedensko obdobje do zdaj, sta opozorila WMO in C3S.

Od maja je bila povprečna svetovna temperatura morske površine precej višja od prej opaženih vrednosti za ta letni čas, kar je prispevalo k izjemno toplemu juliju.

Edino presenečenje je hitrost sprememb

Sorodna novica Spet rekordna povprečna temperatura na svetovni ravni

"Za velik del Severne Amerike, Azije, Afrike in Evrope je to kruto poletje. Za celoten planet je to katastrofa. Znanstveniki so prepričani, da je za to nedvoumno kriv človek," je ob teh podatkih opozoril Guterres in dodal, da je vse to v skladu z napovedmi in ponavljajočimi se opozorili, edino presenečenje pa je hitrost sprememb.

"Podnebne spremembe so tu. So strašljive. In to je šele začetek. Doba globalnega segrevanja se je končala, zdaj je čas za dobo globalnega vrenja," je dodal in ponovil pozive k radikalnim in nujnim ukrepom ter znova napadel sektor fosilnih goriv.

WMO: Kruta realnost podnebnih sprememb

"Ekstremno vreme, ki je julija prizadelo več milijonov ljudi, je žal kruta realnost podnebnih sprememb in napoved prihodnosti," pa je dejal generalni sekretar WMO-ja Petteri Taalas in dodal, da je potreba po zmanjšanju emisij toplogrednih plinov "nujnejša kot kadar koli prej".

Predsednik WMO-ja sicer še ni želel nedvoumno razglasiti letošnjega julija za najtoplejšega v zgodovini meritev, saj bodo počakali na vse analizirane podatke avgusta. Analiza univerze v Leipzigu sicer kaže, da bo letošnji julij za 0,2 stopinje Celzija toplejši od julija 2019.

ZDA sprejele ukrepe za zaščito prebivalcev pred vročino

V ZDA je medtem ameriški predsednik Joe Biden sprejel županjo Phoenixa Kate Gallego in župana San Antonia Rona Nirenberga, da bi se seznanil s posledicami aktualnega vročinskega vala na jugozahodu ter ob tem napovedal krepitev ukrepov za spopadanje z rekordno vročino.

Biden je ministrstvu za delo naročil, naj okrepi inšpekcijski nadzor in izdaja opozorila o nevarnosti zaradi vročine ter okrepi izvajanje predpisov za zaščito delavcev pred ekstremno vročino. Vročina je v ZDA že vrsto let najpogostejši vzrok vremenskih smrti, vsako leto zaradi nje umre več kot 600 ljudi. Delavci, vključno s kmeti, gasilci in gradbenimi delavci, so nesorazmerno bolj prizadeti od preostalega prebivalstva.

Milijoni za točnejše vremenske napovedi

Nacionalna uprava za oceane in ozračje (NOAA) bo dobila sedem milijonov dolarjev za izboljšanje vremenskih napovedi, v sodelovanju z univerzami in drugimi ustanovami pa bo ustanovila nov konzorcij za zbiranje in obdelavo podatkov.

Ministrstvo za notranje zadeve bo dobilo 152 milijonov dolarjev za povečanje zmogljivosti skladiščenja vode in odpornosti na podnebne spremembe v zveznih državah Kalifornija, Kolorado in Washington, kjer vlada huda suša.

Bela hiša je v sporočilu za javnost dodala, da Bidnova vlada sprejema zgodovinske ukrepe za reševanje podnebne krize, medtem ko številni republikanci v kongresu še naprej zanikajo obstoj podnebnih sprememb, širijo teorije zarote in si prizadevajo za razveljavitev zakona o boju proti inflaciji, ki namenja največ sredstev za boj proti podnebnim spremembam do zdaj. ZDA so sicer po količini izpustov toplogrednih plinov takoj za Kitajsko.

Vročinski val zajel 150 milijonov Američanov

Nacionalna vremenska služba ZDA je medtem izdala opozorila pred hudo vročino za območje države, kjer biva 45 odstotkov prebivalstva oziroma več kot 150 milijonov ljudi. Vročinski val na jugozahodu ZDA se medtem nadaljuje, vročina se bo razširila tudi proti vzhodu.

V mestu New York je župan Eric Adams opozoril prebivalce, naj bodo previdni, saj "vročina ubija". Opozoril je, da zaradi pomanjkanja klimatskih naprav kot posledica dohodkovne neenakosti še posebej drži za temnopolte prebivalce mesta. Zaradi tega v New Yorku, kakor tudi v drugih mestih severovzhoda ZDA, odpirajo hladilne centre.

Temperatura se bo v New Yorku danes in v petek dvignila do 35 stopinj Celzija, ob upoštevanju visoke vlažnosti pa bo občutek podoben 40 stopinjam Celzija. Podobne razmere pričakujejo tudi v zveznih državah Connecticut, Massachusetts, Illinois, Indiana, Kentucky in drugje. Marsikje ob hudi vročini pričakujejo tudi nenadna močna neurja.

V Phoenixu v Arizoni se medtem nadaljuje rekordno dolg niz dni s temperaturami nad 43 stopinjami Celzija. Tudi čez noč se tam temperature do sinoči niso spustile pod 32 stopinj Celzija.