Roškar je poudaril, da so v okviru analiz podnebnih sprememb prišli do pomembnih ključnih dejstev, med katerimi je izpostavil, da meritve v Sloveniji in svetu kažejo, da se ozračje segreva. Lani izmerjene temperature po svetu so bile druge najvišje v zadnjih 150 letih, dviga temperature ozračja v zadnjem stoletju pa ni mogoče pojasniti samo z naravnimi vzroki, je dejal Roškar.

Izmerjena hitrost zviševanja globalne temperature od začetka industrijske dobe do danes je po njegovih besedah izjemna v primerjavi s spremembami temperature v dolgi zemeljski zgodovini.
Mrki obeti
Smernice podnebnih sprememb s posledicami se bodo nadaljevale tudi v prihodnosti, saj toplogredni plini zelo dolgo razpadajo in bodo zelo dolgo vztrajali v ozračju. Zaradi globalnega segrevanja se lahko v podnebnem sistemu sprožijo tudi velike nenadne in nepovratne spremembe, je pojasnil.

"Z Zemljo ni pogajanj"
Ob tem je dodal, da "z Zemljo pogajanj ni", zato se moramo ob nadaljnjih podnebnih spremembah na posamezne ekstremne pojave zelo resno pripraviti. Podnebje se sicer spreminja počasi, vendar pa dovolj hitro, da se različne oblike življenja nanj ne morejo prilagoditi.

V Sloveniji smo imeli v zadnjih letih ekstremne poplave. V treh letih se je tako zgodilo to, kar se ponavadi zgodi v sto letih. To dokazuje, da se frekvenca ekstremnih dogodkov povečuje, povečuje pa se tudi število nevihtnih dni, je še poudaril.
Vse več suš
Vodja oddelka za klimatologijo na Agenciji RS za okolje Mojca Dolinar pa je predstavila dejavnost agencije v okviru projekta Podnebna spremenljivost Slovenije. Rezultati kažejo, da se od sredine 80. let podnebje pri nas segreva za 0,3 stopinje Celzija na desetletje. Po njenih besedah gre za svetovni učinek v vseh regijah in ni vezan le na večja mesta.

Poleg tega se spreminja tudi padavinski režim, pravi Dolinarjeva. Rezultati kažejo, da količina padavin jeseni narašča, poleti pa se manjša, zato lahko v prihodnosti pričakujemo več sušnih obdobij.