Temperatura se danes zjutraj sicer ni spustila tako nizko kot včeraj, ko so marsikje po državi namerili rekordno nizke številke za april. A kot je za Televizijo Slovenija dejala dežurna vremenoslovka na Arsu Katja Kozjek, so razmere še vedno preveč hladne, da bi se lahko izognili pozebi. Temperature zraka so se namreč v večjem delu države drugo noč zapored spustile pod ledišče. "Škoda na rastlinah je bila narejena že včeraj, današnji dan je k temu le še dodal," je pojasnila.

Kmetje že zbirajo podatke, prve okvirne ocene o škodi zaradi pozebe bo Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenija podala v petek. Pomoč kmetovalcem, ki jih je prizadela pozeba, je sicer že napovedal tudi premier Janez Janša.

Nekateri sadjarji pridelek reševali z oroševanjem

Nizke temperature v aprilu sicer največ skrbi povzročajo sadjarjem, pa tudi vinogradnikom. V vipavskih in briških sadovnjakih kmetje že opozarjajo na katastrofalne posledice.

Ponekod so škodo skušali omiliti z oroševanjem. Evrosad, ki ima sedež v Krškem in je vodilni slovenski pridelovalec sadja, ima v skupini sistem oroševanja urejen na okoli 18 odstotkih vseh sadovnjakov. Direktor podjetja Boštjan Kozole računa, da so na območjih, ki so jih v zadnjih dveh dneh oroševali, pridelek rešili, medtem ko škoda na drugih sadovnjakih še ni znana. Predvidoma bodo prve grobe ocene imeli čez en teden.

Samo v sredo je sistem oroševanja v Evrosadu deloval 16 ur, poraba vode pa znaša več kot 2000 kubičnih metrov na uro, je dejal in dodal, da je dober vir vode ključnega pomena pri oroševanju. Drugih tehnoloških ukrepov niso uporabljali, so pa že pred tem drevesa krepili z mikroelementi. Evrosad sicer prideluje jabolka, hruške, breskve in jagode, zmanjšani pridelek zaradi pozebe pa so v družbi imeli tudi lani.

Pozivi kmetov k denarni pomoči, odpisom dajatev

V Brkinih in na bistriškem koncu kmetje z zaskrbljenostjo spremljajo dogajanje v nasadih. Slive in jablane so v razcvetu. Kmetje so povedali, da za to uničujočo škodo, ki so ji priča, ni bil kriv sneg – tega je zapadlo med 5 in 6 centimetri – ampak zmrzal. Ponoči je bilo v Vremski dolini minus šest stopinj Celzija, v Ilirski Bistrici minus devet, ponekod celo minus 12 stopinj Celzija. Cvetenje jablan in sliv je zmrzal uničujoče prizadela nad 90 odstotki, je poročala TV Slovenija.

Kurjenje ni koristilo

Strokovni delavci kmetijskih služb si ogledujejo teren. "Mogoče bo nekaj ostalo tistim, ki so reševali. Ob ogledu terena smo ugotovili, da so nekateri plodiči še zeleni, tako da nekaj upanja ostaja. Slabše je pri tistih, ki so kurili. Tudi v primerjavi s tistimi, ki niso kurili, ni razlike. Bojimo se, da bo škoda velika," je povedala Milena Štolfa s Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije.

Pozebe se iz leta v leto vrstijo in pridelovalci v Vremski dolini so že obupani. Nekateri imajo nasade več kot 50 let, pa takšnih temperaturnih nihanj, kot so jim priča v zadnjih letih, ne pomnijo. A prava slika se bo pokazala šele poleti, ko bodo začeli trebiti sadje.

Tudi v vipavskih in briških sadovnjakih je stanje katastrofalno. Zgodnjega sadja s tega vrta Slovenije ne bo. Tudi tam so popisovalci škode na terenu. Sporočili jo bodo tako kmetijskemu ministrstvu kot državni upravi za reševanje. Če bo država presodila, da je škoda dovolj velika, da se lahko opredeli kot naravna nesreča, bo o tem obvestila občine in te bodo sprožile postopke za popis škode pri posameznih kmetovalcih. A to je pravna zanka. Država od leta 2006 sofinancira zavarovalnine proti pozebi. Res je, da so te zelo majhne in kmetje se zanje manj odločajo, toda država ima pravno podlago, da se po tem zakonu ne razglasi naravna nesreča in kmetje ne dobijo denarja, kajti imajo sofinanciranje premije.

Kaj torej primorski kmetje predlagajo državi? "Prvič, da odpiše dajatve iz katastrskega dohodka, in drugič, da odpiše plačilo vodarine, kjer so ti namakalni sistemi, ki tukaj v dolini praktično niso bili uporabni. In tretjič, mislim, da bi moralo ministrstvo oziroma država po registru sadovnjakov plačati ljudem neko odškodnino v višini fiksnih stroškov, ki so že nastali in še bodo med letom pri obdelavi sadovnjakov," je dejal sadjar Franc Vodopivec iz Potoka pri Dornberku.

Kmetje predlagajo še nekaj. Tako kot leta 2016 in 2017 bi država lahko sprejela interventni zakon in kmetje bi dobili pomoč.

V Sloveniji je pred pozebo zavarovanih 1400 hektarjev intenzivnih nasadov, kar je le kaplja v slovensko kmetijsko morje, je še poročala TV Slovenija.

Na jugovzhodu Slovenije pozeba prizadela vse sadne vrste

Pozeba v zadnjih dveh dneh je na jugovzhodu Slovenije prizadela vse vrste sadja, nekatere popolnoma. Najhuje je bilo na Dolenjskem, v Beli krajini in zgornjem delu Posavja.

"Pozebli so skoraj vsi koščičarji, razen na nekaterih legah je morda ostalo kaj češenj. Slive so šle, marelice so šle, breskev ni, jablane so ponekod popolnoma poškodovane, so pa še nekje območja, kjer je temperatura dosegla le minus štiri, kar je sicer zelo hladno, ampak to še obeta nekakšen ostanek nekega pridelka," je za Slovensko tiskovno agencijo povedala specialistka za sadjarstvo pri novomeški enoti Kmetijsko-gozdarskega zavoda Andreja Brence, ki pokriva Dolenjsko, Posavje in Belo krajino.

Kakšen bo na koncu izkupiček, se bo po njenih besedah videlo šele čez kakšen mesec dni. "Razmere so težke," je ocenila Brencetova in hkrati dodala, da sicer prva ocena nikoli ni čisto prava ocena. Štetje brstov in preverjanje poškodovanosti namreč še poteka.

"Dejstvo pa je, da je bila temperatura sploh eno noč predtem tako nizka, da jih marsikje tudi oroševalni sistemi niso obvladovali. Tudi kurjenje, s katerim so se trudili sadjarji, ni bilo dovolj. Minus 10, minus 12 stopinj, to so temperature, ki so popolnoma nepredstavljive za ta čas in za te razvojne faze, v katerih so zdaj jablane, hruške ali breskve. To je popolnoma neobvladljivo," je dejala strokovnjakinja za sadjarstvo.

Posebnost tokratne pozebe je tudi, da je nizka temperatura vztrajala dolgo in da se je pojavila dva dni zaporedoma. Ponekod se je v noči s torka na sredo negativna temperatura začela že ob 6. uri zvečer in trajala prihodnji dan ponekod tudi do 11. ure.

V noči s torka na sredo je bila ponekod v Beli krajini temperatura do minus 11, v nasadih pri Trebnjem so namerili do minus devet stopinj, je med drugim izpostavila Brencetova in poudarila, da pravzaprav izkušenj z oroševalnimi sistemi pri temperaturi pod minus sedem stopinj sploh nimajo.

Meni, da bi morala država sadjarjem pomagati, saj so ob ujmah v zadnjih letih finančno izčrpani, financirati morajo celotno pridelavo, trenutno tudi še nimajo v celoti plačane lanske sezone.

Sorodna novica Prvi ogledi škode kmete spravljajo v obup, nevarnosti pozebe še ni konec

Konec tedna prinaša otoplitev

Vremenoslovci sicer napovedujejo otoplitev. V petek se bo v zahodni in osrednji Sloveniji pooblačilo, zapihal bo jugozahodni veter." Zjutraj bo še mrzlo, a ne več tako občutno mrzlo kot danes in včeraj. Temperatura po nižinah bo malo pod ničlo, v mraziščih še vedno malce nižje. Jutri čez dan bo nato začel k nam dotekati toplejši zrak, pihal bo jugozahodni veter," napoveduje Arsova vremenoslovka.

Konec tedna se bo temperatura pod lediščem poslovila. Za soboto zjutraj vremenoslovci napovedujejo med 0 in 5 stopinjami Celzija, v nedeljo pa naj bi se temperatura po državi zjutraj gibala že blizu 10 stopinj Celzija.