V Sloveniji za zdaj ni podatkov o kakšnih večjih poškodbah, ki bi nastale kot posledica današnjega potresa, jih je pa pričakovati v jugovzhodni Sloveniji, je dejal dežurni seizmolog na Arsu Andrej Gosar. Predvsem naj bi prišlo do razpok na hišah. Kot je ocenil, je sicer za podatke o škodi in vplivu na stavbe na področju Slovenije še prezgodaj.

Sorodna novica Poškodbe na fasadah, strehah in dimnikih, kosi ometa padali tudi v predsedniški palači

Današnji potres je bil bistveno močnejši od ponedeljkovega, zato na območju Petrinje in Siska lahko pričakujemo precejšnje porušitve, pa je Gosar dejal za Radio Slovenija. "Intenziteta v Sloveniji verjetno ne bo presegla pete stopnje, to je intenziteta, pri kateri se začnejo poškodbe, kot so razpoke v ometu, lahko tudi kakšen strešnik odpade ali kaj podobnega," je dejal.

Ocenil je, da ob tako močnem potresu lahko pričakujemo, da bo potresna dejavnost trajala še mesece, kot je bilo tudi ob spomladanskem potresu pri Zagrebu. Čeprav je običajno, da po močnem potresu sledijo popotresni sunki, ki praviloma niso močnejši od glavnega potresa, so pri tem pravilu tudi izjeme, je še dejal.

Potres, ki je danes okoli 12.20 stresel širše območje Zagreba, je imel po preliminarnih podatkih Evropsko-sredozemskega seizmološkega centra (ESMC) magnitudo 6,3. Njegov epicenter je bil v bližini kraja Petrinja, od koder poročajo o veliki gmotni škodi in ranjenih. V Petrinji je v potresu umrla 12-letna deklica.

"Intenziteta današnjega potresa se sicer ocenjuje na VIII-IX EMS-98. To pomeni, da je pričakovati veliko škodo na objektih, kot tudi potrjujejo prvi posnetki iz nadžariščnega območja," so na Agenciji RS za okolje (Arso) zapisali na Twitterju.

Slovenija leži na potresno nevarnem območju

Na območju Slovenije sta bila podobna silovita potresa 6. maja 1976 zvečer v Posočju in 12. aprila 1998 v Zgornjem Posočju. Prvega so čutili prebivalci v polmeru okoli 570 kilometrov, vse do Švice, južne Nemčije in Poljske, Češke in Madžarske, najhujšo škodo pa je na Slovenskem povzročil v Breginjskem kotu, Kobaridu in Tolminu, kjer je ponekod kar 80 odstotkov prebivalcev ostalo brez strehe nad glavo. Drugi pa velja za enega najsilovitejših potresov 20. stoletja z žariščem na ozemlju Slovenije. Njegova magnituda je bila 5,6, največji učinki pa so dosegli od VII. do VIII. stopnjo po EMS-ju, so navedli na Arsu.

Slovenija sicer leži na potresno nevarnem območju, zato je potrebno, da smo prebivalci podučeni o tem, kako ravnati med potresom in po njem, na spletni strani navaja uprava za zaščito in reševanje.

Kako ukrepati med potresom?

Najboljšo zaščito pred potresom sicer omogoča stavba, ki je bila zgrajena in pozneje vzdrževana po načelih potresno odporne gradnje. Pomembno je, da vsako gospodinjstvo določi varna mesta, kamor se ljudje med potresom lahko zatečejo. Gre za mesta pod trdnimi mizami, med podboji vrat in ob notranjih nosilnih stenah.

Med potresom se je pomembno izogibati zunanjim in predelnim stenam, dimnikom in opekam, večjim steklenim površinam, velikim omaram in mestom, od koder lahko padejo stropna razsvetljava in težki predmeti.

Kot piše uprava za zaščito in reševanje, je pomembno, da med potresom ostanete mirni, prekinete svoje dejavnosti in ustrezno ukrepate. "Med potresom ne tecite iz stavbe! Ne uporabljajte dvigala ali stopnic in ne skačite skozi okna," so zapisali. Priporočajo tudi, da si zaščitite glavo.

V primeru, da ste med potresom na prostem, se morate izogibati stavbam, zidovom, drevesom, telefonski in električni napeljavi, ulični razsvetljavi, prometni signalizaciji, daljnovodom, nadvozom, podvozom, mostovom in predorom, rečnim brežinam in obalam.

Za varnost med potresom na domu lahko med drugim poskrbite tudi tako, da omare pritrdite na steno, velike in težke predmete postavite na nižje police ter postelje umaknete od oken, predelnih sten in visokega pohištva.

Sorodna novica Umrlo najmanj sedem ljudi – v razrušenih Petrinji in Glini iščejo preživele, pomoč prihaja od povsod

Žigon: Ključna je protipotresna sanacija starejših stavb

Po besedah inženirja gradbeništva Angela Žigona, bi potres takšne intenzitete, kot je bil danes v Petrinji, v Ljubljani povzročil rušenje dimnikov, morda bi razpokale ali se delno porušile najslabše grajene stavbe. Opozarja na ključni pomen gradnje protipotresno varnih stavb ter protipotresne sanacije starejših. "Kljub temu, da smo ga v Ljubljani močno čutili, so potresi lahko bistveno hujši, se pojavljajo in prihajajo," je dejal Žigon. Ljubljana je sicer po njegovih besedah glede na cono potresa srednje ogrožena.

Najbolj so v Sloveniji ogrožene večstanovanjske zidane stavbe, bloki s tremi ali štirimi nadstropji, zgrajeni v 50. in začetku 60. let prejšnjega stoletja, ki nimajo dobrega razporeda sten, nekatere imajo morda tudi lesene strope, zato so najbolj potresno ogrožene.

Potresno varne pa so predvsem stavbe, zgrajene po potresu v Skopju leta 1963, ko so za vso tedanjo Jugoslavijo začeli veljati novi predpisi. Tako so večinoma varne tudi stolpnice, z izjemo dveh ali treh, tiste, zgrajene v zadnjih 20 letih pa so po njegovih besedah za pričakovane potrese absolutno varne. "Seveda se lahko zgodi izjema, a je sila neverjetna," dodaja.