Okrožno sodišče v Haagu je pred tremi leti razsodilo, da mora Shell do leta 2030 zmanjšati svoje emisije ogljika za 45 odstotkov, saj da prispeva k podnebnim spremembam. Ta razsodba je veljala za zgodovinsko zmago podnebnih aktivistov, ki so vložili tožbo. Prvič se je namreč zgodilo, da je sodišče podjetje prisililo, da svojo politiko uskladi z zavezami iz pariškega sporazuma iz leta 2015.

Sorodna novica Naftna korporacija Shell mora zmanjšati toplogredne pline za 45 odstotkov

A pritožbeno sodišče je tožbo danes (torek) razveljavilo in sporočilo, da Shell že izvaja ukrepe, "ki se od njega pričakujejo".

Po poročanju Radia Slovenija se sodišče sicer strinja, da mora Shell zmanjšati izpuste, vendar se ne da pravno določiti, za koliko in kako.

Shell, ki je sodne postopke označil za neučinkovite pri reševanju podnebnih sprememb, se je na sodbo iz leta 2021 pritožil, češ da je že sprejel dovolj ukrepov za omejitev svojih emisij toplogrednih plinov. "Ne verjamemo, da je sodna odločba prava rešitev za energetski prehod," je Shell zapisal na spletni strani.

Tokratna razsodba sledi štiridnevnim zaslišanjem aprila letos, med katerimi so Shell in okoljevarstvene skupine predstavili svoje argumente.

Sorodna novica Alijev kritike Azerbajdžana zaradi pridobivanja fosilnih goriv oklical za "kampanjo obrekovanja"

"Ta sodba bi lahko bila prelomna točka za podnebno prihodnost," je na spletni strani zapisala okoljevarstvena skupina Milieudefensie, nizozemska podružnica gibanja Prijatelji Zemlje. "Boj proti nevarnim podnebnim spremembam je maraton, ne sprint. In tekma se je šele začela. Shell je in ostaja eden od največjih svetovnih onesnaževalcev in mora prevzeti svojo odgovornost," pa je ob tem po poročanju Radia Slovenija poudaril direktor Milieudefensiea Donald Pols.

V Shellu poudarjajo, da bodo med letoma 2023 in 2025 v nizkoogljične energetske rešitve vložili približno od 10 do 15 milijard dolarjev, kar je približno četrtina njihovih izdatkov.

Tožbo je leta 2019 vložilo 17 okoljevarstvenih organizacij v imenu 17.000 nizozemskih državljanov. Podjetju so očitali, da je več desetletij zavestno ravnalo v nasprotju s podnebnimi zavezami in s tem kršilo tako nizozemsko zakonodajo kot evropsko konvencijo o človekovih pravicah. Nevladniki so v tožbi poudarjali, da Shell kljub povečanim vlaganjem v obnovljive vire načrtuje nova črpališča nafte in plina.

Nizozemsko prizivno sodišče je sodbo razglasilo v času, ko v Azerbajdžanu poteka podnebna konferenca COP29, na kateri predstavniki približno 200 držav razpravljajo o prihodnosti planeta in prehodu na čisto energijo.