Osnutek celovitega slovenskega energetskega in podnebnega načrta je pripravilo ministrstvo za infrastrukturo v sodelovanju z medresorsko delovno skupino. Med poročili vseh 28 članic EU-ja je bil ocenjen najslabše, saj so mu pripisali le 3,2 točke od 100 mogočih. "Manjka mu ambicioznosti in kredibilnosti ter jasna pot do ogljične nevtralnosti ‒ zaveze, ki izhaja iz Pariškega sporazuma," poudarjajo v Focusu, društvu za sonaraven razvoj.

Vse države EU-ja, še posebej pa Slovenija, morajo načrte v naslednjih mesecih bistveno izboljšati. Cilje morajo uskladiti s potrebami za doseganje ogljične nevtralnosti v skladu s Pariškim dogovorom, v načrte vnesti več podrobnosti o politikah, instrumentih in potrebnih finančnih virih ter v procese vključiti nacionalne deležnike, so poudarili v nevladni organizaciji. Končne načrte morajo države članice pripraviti do konca leta 2019.

"Ogljično nevtralno gospodarstvo se ne bo zgodilo samo od sebe, potrebna sta osredotočenost na cilj in ustrezno načrtovanje," so pojasnili v Focusu. Nacionalni energetski in podnebni načrti, pripravljeni do leta 2030, predstavljajo priložnost, da si države zastavijo korake na poti do varne podnebne prihodnosti in hkrati izkoristijo gospodarske in družbene koristi, ki jih podnebno ukrepanje lahko prinese, so poudarili.

Poročilo, ki ga je naročila Evropska podnebna fundacija (European Climate Foundation), sta pripravila inštituta Ecologic Institute in Climact. Poročilo analizira 28 osnutkov nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov z vidika zadostnosti nacionalnih ciljev, celovitosti in podrobnosti predvidenih politik in ukrepov ter kakovosti in odprtosti procesa njihove priprave, so pojasnili v Focusu. Osnutek slovenskega podnebno-energetskega načrta med drugim predvideva zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov do leta 2030 za 15 odstotkov glede na leto 2005.