Več sto tisoč kokoši nesnic v Sloveniji še vedno biva v kletkah, v tako imenovani baterijski reji, kjer imajo na voljo uporabno površino v velikosti enega A4 papirja, ob tem pa skoraj celo življenje bivajo na žičnati podlagi, nimajo dostopa do sončne svetlobe ali možnosti za raziskovanje okolice, zaradi česar doživljajo tako psihično kot fizično trpljenje, opozarjajo v društvu AETP, ki ga sestavlja mlada ekipa zaščitnikov živali iz podravske in pomurske regije.

V sporočilu za javnost ob zagonu kampanje "Slovenija proti kletkam" v društvu opozarjajo, da tudi svinje v izjemno omejujočih kletkah preživijo približno eno tretjino svojega življenja – v času prasitve in laktacije ter v času umetne osemenitve in zgodnje gestacije. "Ukleščene v kletkah ali omejene na stojišča lahko naredijo zgolj korak naprej ali nazaj, obrniti se ne morejo," so razmere opisali v društvu. Kot so dodali, dolžina kletke v povprečju meri 200 centimetrov, širina pa med 45 in 65 centimetri. Kletka je tako le malo daljša od dolžine svinj, ki so v povprečju dolge 193 centimetrov.

Ob tem so v AETP-ju dodali, da sta tako bivanje svinj v kletkah kot tudi baterijska reja kokoši standardna praksa reje v Sloveniji. Ob tem so posredovali tudi več pred kratkim posnetih fotografij iz slovenskih rej.

Kampanja namenjena izobraževanju javnosti in pritisku na vlado

"Ankete javnega mnenja potrjujejo, da je večina Slovenk in Slovencev že proti uporabi kletk v živinoreji. A večina ljudi ne ve, kako pogost in razširjen je takšen način kmetovanja v Sloveniji," so sporočili iz AETP-ja. Da bi to spremenili, so zagnali kampanjo, ki je namenjena tako izobraževanju slovenske javnosti kot tudi "pritisku na vlado, da prakse reje v kletkah opusti na podlagi znanstvenega konsenza o vplivu kletk na dobrobit svinj in kokoši".

Društvo AETP k podpisu peticije in k sodelovanju pri kampanji vabi vse državljane in državljanke, ki so "proti krutosti do živali in ki se zavzemajo za njihovo zaščito", ob tem pa se nadeja tudi konstruktivnega dialoga z rejci, s stroko in z zakonodajalcem.

Predloge o prepovedi kletk in podporno dokumentacijo so poslali tudi na ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, upravo za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, nacionalni center za dobrobit živali, strokovni svet za zaščito živali, na predsednico državnega zbora, na predsednika vlade in na predsednico države.