Ob svetovnem dnevu vode smo se pogovarjali z Mihaelom Jožefom Tomanom, profesorjem na Biotehnični fakulteti v Ljubljani, ki je za MMC povedal, da je varovanje vodnih virov v Sloveniji nezadostno.

Zakonodaja sicer področje dobro ureja, a to ne pomaga kaj dosti, saj je v praksi povsem drugače. Kot primer je Toman izpostavil prepoved polivanja gnojevke in gnojnic na kmetijskih (in nekmetijskih) površinah med 15. novembrom in 15. marcem, ki pa se je žal drži premalo ljudi.

Najbolj ogrožena območja v Slovenij so vzhodna Slovenija, Prekmurje, osrednja Štajerska in Kras, politika pa se do vprašanja onesnaževanja vode obnaša mačehovsko in si zatiska oči ter se zadovoljuje z dovolj dobro urejeno zakonodajo.

Problem slovenske vode je kakovost
Toman je prepričan, da je vodno bogastvo v Sloveniji veliko, a le količina, ne pa tudi kakovost. "Akutnega problema s pitno vodo večinoma ni (občasno da, ko v podtalnico vdrejo fekalne vode in jo je treba prekuhavati), kroničnega problema pa se ne zavedamo, ker ga ne poznamo dovolj," je prepričan Toman.

Otroci so tisti, ki bodo nosili posledice ignorance
Tarča nezavedanja vprašanja onesnaženja vode niso starejši, tisti, ki vodijo politiko upravljanja z vodnim bogastvom, ampak otroci. Da bodo prihajajoči rodovi še lahko pili vodo iz pipe, moramo najprej spremeniti naše zavedanje, vsakega človeka posebej in družbe kot celote.

"Okolijska vzgoja mora potekati od malega, in to ne takšna, kot je danes, ko otroci v vrtcu in šolah pobirajo smeti in se tako grejo ekologijo. Temeljiti mora predvsem na opozarjanju na posledice, ki so se že zgodile zaradi malomarnega odnosa do vode, ki je na žalost še ne vidimo kot dobrino z omejeno količino in rokom trajanja," je bil kritičen Toman.

S pitno vodo je treba varčevati
Poraba vode v kmetijstvu je velika, a se po Tomanovem mnenju po svetu že zavedajo, da je za kmetijske dejavnosti primerna tudi reciklirana, prečiščena in drugače uporabljena voda. Pri nas pa namakanje s pitno vodo in skoraj nikakršen razvoj kapljičastega namakanja potrjuje, da še nismo v hudi stiski z vodo.

Trditev, da če nam bo zmanjkalo primerno dobrih celinskih vod, bomo porabili morje, je napačna, opozarja Toman. Tudi ta vodni ekosistem je omejen in obremenjen s produkti civilizacije. Kemijsko lahko sicer vsako vodo predelamo v pitno, a na Zemlji nismo sami, tudi vsa druga živa bitja potrebujejo kakovostno vodo za življenje, česar se moramo zavedati prav vsi in po svojih najboljših močeh zavarovati naš planet.