"Slovenija v absolutnem merilu pri izpustih toplogrednih plinov ne prispeva veliko, če gledamo izpuste na prebivalca, pa nismo več tako nedolžni," je dejal Klemen Bergant in poudaril, da je bilo, svetovno gledano, leto 2014 najtoplejše, odkar imamo meritve, torej od leta 1880.

Celine se sicer segrevajo bolj kot oceani, zato tudi v Sloveniji in Evropi opažamo intenzivnejše segrevanje; tako kažejo povprečja. "Če se je v zadnjih 135 letih globalna temperatura zraka dvignila za 0,7 stopinje Celzija, na kontinentih pa za eno stopinjo, je bil ta trend v Sloveniji bistveno bolj intenziven. Samo v zadnjih 50 letih smo dokumentirali dvig za 1,7 stopinje," je opozoril Bergant.

V obdobju od 1961 do 2011 se je temperatura pri nas v povprečju dvigovala za 0,33 stopinje Celzija na desetletje. Količina padavin se je zmanjševala za dva odstotka, višina snega pa za 15 odstotkov na vsakih 10 let. Sončno obsevanje se je povečevalo za dva odstotka na desetletje.

"Slovenija se segreva hitreje od preostanka sveta," je opozoril Damjan Dvoršek. Temperatura se hitreje viša v vzhodnem delu države, medtem ko je upad padavin statistično gledano opazen v zahodnem delu. V letih do 2050 napovedi kažejo, da lahko v zimskem obdobju pričakujemo več, v poletnem pa manj padavin. Temperature bodo predvsem pozimi in poleti višje, v celoti gledano pa se bodo ogrevale vse pokrajine.

Gregor Gregorič je ob tem opozoril na vse pogosteje pričakovane suše in dodal, da se bomo morali v primeru, da bodo obdobja med sušami v kmetijstvu res vse krajša, počasi vprašati, ali sploh še gre za naravne nesreče ali je to že podnebna danost.

Manj izpustov CO₂
V letu 2013 smo v Sloveniji po še nepotrjenih oziroma neuradnih podatkih ustvarili okoli 18.150 kiloton izpustov ekvivalenta ogljikovega dioksida. To je 11 odstotkov manj kot leta 1986.

Glede na leto 1986 je bil v industriji zaznan padec izpustov za 59 odstotkov, k čemur je pripomogla tudi gospodarska kriza, v prometu pa porast za 169 odstotkov. Tudi v prometu je sicer gospodarska kriza po letu 2008 ustavila rast emisij, je pojasnila Tajda Mekinda Majaron z Arsa. Po izpustih na prebivalca je Slovenija sicer malenkost nad povprečjem EU.

Slovenija je s podpisom kjotskega protokola prevzela obveznost zmanjšanja izpustov do leta 2012 za osem odstotkov glede na izhodiščno leto 1986. Izpusti so sicer padli manj, a je Slovenija cilj vseeno dosegla oz. celo presegla, in sicer z uveljavitvijo ponorov, je opozorila Mekinda Majaronova. Za obdobje od 2013 do 2020 zavez še ni, cilji pa bi bili lahko določeni v Parizu.

Cilj EU je sicer do leta 2020 zmanjšati izpuste za petino glede na leto 1990. Pri tem EU loči med emisijami, ki so vključene v emisijsko trgovanje, in tistimi, ki niso. V prvi skupini naj bi se izpusti glede na leto 2005 zmanjšali za 21 odstotkov, in sicer z zmanjševanjem količine kuponov, ki bodo na voljo na dražbah. Ostale emisije naj bi se zmanjšale za 10 odstotkov, pri čemer so za vsako državo določeni posamični cilji. Slovenija lahko te izpuste celo poveča. "Trenutno smo za 11 odstotkov pod omejitvijo. Ali bomo pod njo tudi ostali, pa bo odvisno predvsem od sektorja prometa," je glede tega cilja povedala Mekinda Majaronova.

Ogrožena je celotna civilizacija
Podnebne spremembe bi nas morale skrbeti, je poudarila Tanja Cegnar. Vplivajo na količino in kakovost pridelane hrane in njene globalne cene, na razpoložljivost vode in dostopnost energentov in drugih naravnih virov. Svet bo moral kmalu nasloviti vprašanje podnebnih beguncev, se spopasti s politično nestabilnostjo in širjenjem bolezni. "Ni ogrožen planet, ampak naša civilizacija," je opozorila Cegnarjeva.