V Sloveniji so v projekt vključeni krajinski parki Ljubljansko barje, Kozjanski park in Radensko polje, v teh dneh pa v Grosuplju poteka prva mednarodna konferenca projekta.

Radensko polje v bližini Grosuplja je naše najmanjše kraško polje. Njegovi mokrotni travniki so življenjski prostor številnih dvoživk. Vsako pomlad jim prostovoljci pomagajo prečkati zelo prometno cesto, a tudi to ni dovolj, da ne bi bilo njihovo število vsako leto manjše.

"Letos smo v okviru akcije skupno prenesli več kot 10 tisoč osebkov, lani je bilo tega več kot 18 tisoč," je povedala Tina Stepišnik iz Krajinskega parka Radensko polje.

Približno 90 odstotkov je navadnih krastač, izginjajo pa predvsem hribski in nižinski urhi ter navadni pupki. Prav tem vrstam pa se posveča projekt Life amphicon.

"Dejavnosti se bodo končale decembra 2026, vrednost celotnega projekta je malo več kot osem milijonov evrov," je povedala vodja projekta Life Amphicon Suzana Levstek.

Izkopali bodo nove mlake in obnovili obstoječe, hkrati pa postavili stalne zaščitne ograje in uredili podhode na območjih, kjer dvoživke v času parjenja množično prečkajo ceste in pogosto končajo pod kolesi avtomobilov.

"To bo prvo izvajanje večjih ukrepov v Sloveniji, kjer bomo upoštevali tudi najboljšo prakso do zdaj v Evropi," je pojasnila Katja Pobolšaj iz Centra za kartografijo favne In flore.

"V prihodnjih letih bo na Radenskem polju stala nova učna pot na temo dvoživk, učilnica na prostem, potem potekajo različne delavnice za šole, tako da je velik poudarek tudi na tem izobraževanju," še dodaja Tina Stepišnik.

Udeleženci projekta so si tako postavili cilj izboljšati življenjski prostor dvoživk in trend njihovega izginjanja zaustaviti.