Prvi prostovoljci in sodelavci projekta Life amphicon – Ohranjanje dvoživk in obnova njihovih habitatov so letos že začeli pregledovati cestne odseke in prenašati dvoživke čez cesto. Na nekaterih lokacijah v Sloveniji, kjer imajo to možnost, so problematične cestne odseke zavarovali tudi z začasno varovalno ograjo, ki dvoživkam preprečuje dostop na cestišče.

Množične selitve dvoživk lahko pričakujemo v prihajajočih deževnih dneh, ko se bodo večerne temperature povzpele nad pet stopinj Celzija. Akcije se začnejo takoj po sončnem zahodu, saj so dvoživke nočne živali in so v prvih urah noči najbolj aktivne, so zapisali v sporočilu za javnost.

V sodelovanju s številnimi deležniki so sodelavci projekta Life amphicon pripravili tudi letni pregled stanja dvoživk na cestah in izvedenih varstvenih ukrepov za dvoživke v Sloveniji za leto 2021. "Številne organizacije, društva, prostovoljci in posamezniki že vrsto let prispevajo veliko truda, dela ter časa za ohranjanje dvoživk. Tudi v letu 2021 je bilo po poročanjih organizatorjev iz 20 lokacij na 40 kilometrih cest opaženih skoraj 63.000 živih in povoženih dvoživk, akcij prenašanja dvoživk pa se je udeležilo več kot 330 prostovoljcev," je rezultate povzela Katja Poboljšaj iz Centra za kartografijo favne in flore.

Izvajanje akcij prenašanja dvoživk čez cesto ter postavljanje začasnih varovalnih ograj v času spomladanskih selitev ni trajna rešitev za povoze dvoživk in tudi ne prepreči povozov v poletnem in jesenskem obdobju, opozarja Life amphicon. Zato Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo (DRSI), partner projekta Life amphicon, skladno z načrtovanimi projekti, proračunskimi sredstvi in zastavljenim programom reševanja povozov dvoživk na državnih cestah, načrtuje izvedbo ustreznih trajnih ukrepov na problematičnih odsekih.

V projektu Life amphicon bo DRSI vzpostavila podhode in trajne varovalne ograje na petih cestnih odsekih, ki se uvrščajo med najbolj kritične zaradi povoza dvoživk v Sloveniji. Odseki se nahajajo v krajinskih parkih Ljubljansko barje in Radensko polje, ki sta tudi območji Natura 2000, ter v Kozjanskem regijskem parku, so še zapisali.