Večina hrane, 90 milijonov ton, se zavrže že v primarni proizvodnji. EU po ocenah zavrže petino lastne proizvodnje. Samo količina zavržene pšenice je enaka polovici ukrajinskega izvoza, navaja Guardian.

Okoli 30 milijonov ton zavržene hrane predstavljajo gospodinjski odpadki. Zavržena hrana za gospodinjstva in podjetja pomeni finančno izgubo v vrednosti 143 milijard evrov, ob tem pa proizvede tudi šest odstotkov vseh emisij toplogrednih plinov EU-ja.

EU je v letu 2021 ob tem uvozil 138 milijonov ton hrane v vrednosti 150 milijard evrov. Študija poudarja, da je količina prehrambnih odpadkov še toliko bolj tragična ob upoštevanju podatka, da si kar 33 milijonov ljudi oz. približno desetina prebivalstva Unije ne more vsak drugi dan privoščiti kakovostnega obroka.

Zavreči več hrane kot je uvoziti je "škandal"

"V času visokih cen hrane in krize življenjskih stroškov je škandal, da EU zavrže več hrane, kot je uvozi. EU ima zdaj ogromno priložnost, da določi pravno zavezujoče cilje, da do leta 2030 prepolovi količino zavržene hrane 'od vil do vilic', da se spopade s podnebnimi spremembami in izboljša prehransko varnost," je povedal Frank Mechielsen, direktor organizacije Feedback EU, ki je naredila študijo.

Povprečna cena hrane na svetovnem trgu je bila prejšnji mesec za osem odstotkov višja kot pred letom dni, kažejo podatki Organizacije ZN-a za prehrano in kmetijstvo (FAO). Cene pšenice, koruze in soje so letos presegle rekorde iz vrhunca finančne krize leta 2008. Agrarni ekonomisti so za Guardian ocenili, da bodo visoke cene hrane zaradi energetskih razmer, negotovosti v svetu in podnebnih sprememb vztrajale tudi po koncu vojne v Ukrajini.

Sorodna novica Odpadna hrana, ki to ni. Težava je naš odnos do hrane.

Prehranski odpad bolj donosen od učinkovitosti pri pridelavi

V kmetijski industriji so odpadki žal bolj dobičkonosni kot učinkovitost, opozarja Olivier De Schutter, sopredsednik Mednarodnega odbora strokovnjakov za trajnostne prehrambne sisteme. "Na obeh koncih prehranjevalne verige je zmanjševanje odpadkov drago. Ljudem je donosno prodati več hrane, kot je potrebujejo," je dodal.

Neprofitne organizacije, kot je Feedback EU, pozivajo Bruselj, naj uzakoni 50-odstotno zmanjšanje prehranskih odpadkov do leta 2030. Evropska komisija se je že leta 2015 pridružila cilju Združenih narodov o trajnostnem razvoju, da do leta 2030 zmanjša količino prehranskih odpadkov za polovico, vendar ni niti blizu cilju.

Evropska komisija tehta predloge za omejitev zavržene hrane

Evropski parlament je leta 2018 sprejel direktivo o odpadkih, v skladu s katero morajo države članice od leta 2020 meriti in poročati o svojih prehranskih odpadkih. Uradni podatki še niso javno objavljeni, zato je Feedback EU pri svoji študiji uporabil izračune iz indeksa živilskih odpadkov organizacij Združenih narodov in študije WWF, navaja Guardian.

Evropska komisija trenutno razvija predloge za pravno zavezujoče cilje glede zavržene hrane za EU. Med možnostmi je 20- ali 50-odstotno zmanjšanje količine odpadkov do leta 2030. Prav tako še ni dogovora, ali bo zaveza veljala samo za maloprodajo in potrošnike ali tudi za proizvajalce hrane.