V manj kot treh desetletjih je povprečna količina vlage v zraku tik nad površjem narasla za 2,2 odstotka, navaja študija, objavljena v reviji Nature. Računalniški model je razkril, da kljub vsemu ni za vse odgovoren človek, saj višjo vlažnost povzroča kombinacija človeškega delovanja in naravnih procesov v okolju. Povprečna vlažnost zraka se je povečala v vseh opazovanih regijah, z izjemo Južne Afrike, Avstralije in zahoda ZDA, kjer postaja ozračje vse bolj suho.

Odkritje ni presenetljivo, saj se vlažnost zraka z vsako stopinjo povečuje za 6 odstotkov. Po najbolj črnem scenariju bi lahko povprečna vlažnost do leta 2100 narasla tudi za 24 odstotkov, opozarjajo avtorji raziskave.

Višja vlažnost zraka je lahko za človeka celo nevarna, saj se človeško telo manj učinkovito ohlajuje, navaja Laurence Kalkstein z univerze v Miamiju. Prav tako bodo zaradi višje vlage razmere za življenje vse bolj neugodne.

Strokovnjaki so do zdaj opazili posledice globalnega segrevanja, ki ga povzroča človek, na desetih različnih področjih: pri temperaturi, vlažnosti, vodni pari nad oceani, zračnemu tlaku, količini padavin, viharjih, spremembah pri rastlinah in živalih, pomanjkanju vode, temperaturah v višjih plasteh atmosfere in pri temperaturi oceanov.