"Šakali so v bistvu nove živali v našem prostoru, čeprav so se posamezni osebki pojavljali že prej. Ljudje jih zaradi tega ne poznajo. Na kratko bi pa lahko opisal, da je nekje vmes med lisico in volkom. Se pravi, nekoliko večji je od lisice, manjši od volka, ima krajši rep v primerjavi z lisico, volkom, drugače pa po habitu so precej nekje vmes med lisico in volkom," je v uvodu pojasnil prof. dr. Ivan Kos, predsednik Komisije za upravljanje z divjadjo pri LZS-ju.

Trenutno smo v valu prihajanja
Šakali so v Evropi bivali okrog Črnega morja in v Dalmaciji. Prav iz tega južnega dela Jadrana so se začeli od sredine 20. stoletja širiti po osrednjem delu stare celine. Zavili so tudi na sončno stran Alp. "Trenutno smo prav v tem valu prihajanja. Nekje 10, 15 let opažamo, odkar so stalno naseljeni, se pravi, da v bistvu živijo permanentno, da oblikujejo svoje družine, tudi po tem socialnem načinu življenja so nekje med lisico in volkom. Imajo teritorij, v bistvu živijo družinsko življenje. Ta stalna poselitev z reprodukcijo je znana zadnjih nekaj let v Sloveniji, predvsem na območju Ljubljanskega barja, Cerkniškega jezera, Krasa in na Primorskem," je dejal dr. Kos.

Žival je dovolj močna in sposobna
Šakal je v slovenskem živalskem prostoru nov element v naši favni. "S tega vidika bodo nedvomno neke interakcije z obstoječimi živalmi obstajale. Prehransko je zelo oportunist. Gre za to, da je dobršen del prehrane, če primerjamo rezultate iz različnih delov reala, vezan na mrhovino. Tudi po načinu življenja je precej specializiran, uspešno lovi male sesalce ..." je še povedal dr. Kos in sklenil: "Je pa žival dovolj močna in dovolj sposobna, da lahko upleni kakšno drugo, večjo domačo, avtohtono žival."

Danes v Sloveniji že poteka projekt, katerega namen je pridobitev natančnih podatkov pojavnosti šakala v Sloveniji in vzpostavitev rednega monitoringa nad njimi.

Oddajo O živalih in ljudeh lahko spremljate vsako soboto ob 13.25 na TV SLO 1.