Opazovanje je možno z nasipov, v zdajšnjem letu pa je nova pridobitev opazovalnica, s katere bo opazovanje ptic še lažje. "Projekt LIVEDRAVA je večji 'life projekt', v katerem je težišče aktivnosti seveda na konkretnih naravovarstvenih akcijah," je najprej pojasnil dr. Damijan Denac, direktor Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) ter vodja projekta LIVEDRAVA.

Nadaljeval je: "Zraven pa je tudi interpretacija narave, kamor sodi tudi opazovalnica. Med te konkretne akcije sodijo odpiranje rečnih rokavov, tri smo jih odprli v okviru projekta.Seveda tudi to ima svoj cilj. Ti rokavi so bili nekoč živi, ko je po strugi drave teklo več vode. Zaradi elektrarn je ta pretok dramatično zmanjšan, ti rokavi se presušijo, se zarastejo, biodiverziteto tukaj izgubljamo."

Tri rokave so ponovno odprli
Prek projekta so tri takšne rokave ponovno odprli in omogočili dotok sveže vode, izboljšali so habitat za številne ribe. "Potem smo očistili pet velikih prodišč. Dvakrat smo to čiščenje izvedli na tak način, da je pretočnost struge večja, kar prispeva k poplavni varnosti. Obnovili smo habitat - recimo - malega deževnika, populacija tega se je bistveno povečala zaradi teh posegov. Potem smo več sten, zaraščenih na rečnih brežinah, ki jih prav tako Drava zaradi manjših pretokov naravno ne čisti več, obnovili in populacijo breguljke dvignili za 100 odstotkov. Pred projektom je gnezdilo na dravi nekje 400 parov, zdaj gnezdi 800 parov," je dejal dr. Denac.

Izboljšali so stanje populacij
Na Ptujskem jezeru so izboljšali management, vsakoletno upravljanje z gnezdišči, kjer gnezdijo navadne čigre, ki sicer pri nas gnezdijo le še v Sečoveljskih solinah in v Škocjanskem zatoku. "Tudi tukaj se je populacija dvignila s 50 na 70 parov. Začeli so gnezditi v večjem številu še črnoglavi galebi, ki pa gnezdijo samo tukaj v Sloveniji. Vidimo, da je izboljšano stanje populacij teh vrst, ki smo jih po evropskih direktivah dolžni varovati in so kvalifikacijske vrste nature," je dodal.

Ekološki turizem velika perspektiva
V naravi, poudarja ptujski župan Miran Senčar, vidijo veliko perspektivo. na primer, ekološki turizem. "To je seveda nekaj, kar je v Evropi že dolgo prisotno, pri nas mogoče malo manj. Res je, Ptuj je najstarejše slovensko mesto, poznano predvsem po kulturni dediščini, po zgodovini, iz rimskih, pa tudi srednjeveških časov. Na to smo - seveda - zelo ponosni, in na to tudi največ stavimo. Je pa nekaj, kar imamo mi, pa drugi nimajo - to pa je narava; in to naravo moramo čuvati. Tega se zavedamo tudi na Ptuju. Tega smo se zavedali tudi takrat, ko smo tukaj na Ptujskem jezeru in na tem delu Drave uvajali plovni režim. Namreč, zavedati se moramo, da gre tukaj za sožitje, sobivanje treh stvari: na eni strani je tukaj veduta Ptuja, ki bi jo želeli pokazati turistom tudi z reke Drave. na drugi strani je tu športni turizem, ki bi ga radi razvijali. En del že imamo - tako kot Piranci -, ki ga je pa še treba seveda urediti. Tretji del je naravna dediščina in tudi ptice, ki smo jim dali svoj prostor," je poudaril Senčar.

Delajo vse za tiste, ki jih zanima narava
Opazovalnica, ki stoji ravno pri otokih, bo doprinesla k neki popularizaciji, k večjemu obisku. "Mi upamo da bo. Obisk na Ptujskem jezeru je že sedaj velik, in to je bil tudi eden naših motivov, zakaj smo se odločili, da vključimo to v projekt, kajti v preteklosti je bilo veliko povpraševanje. Ljudje so spraševali, kaj so te ptice tukaj. Te velike kolonije tukaj seveda vsak vidi, podatkov in informacij pa ni bilo. Prepričani smo, da bodo zdaj ti ljudje, ki so že tukaj, poučeni o tem in da bodo dobili te informacije. Prepričani smo, da bo ta objekt tudi pritegnil nove ljudi, in bo postala to tudi ena atrakcija. Recimo, s te opazovalnice se odlično vidi prav v center kolonije. Teh ptic se nič ne moti, z daljnogledom in s teleskopom se da tukaj super opazovati. Notri so podatki na voljo tudi za večje poznavalce, recimo seznami vrst, fenologija, torej, kdaj se katero vrsto da opazovati - in to je za neko skupino turistov, ki jih zanima narava, zaželeno," je sklenil dr. Denac.

Oddajo O živalih in ljudeh lahko spremljate vsako soboto ob 13.25 na TV SLO 1.