Svetovni dan mokrišč se zaznamuje od leta 1971, ko so v iranskem mestu Ramsar sprejeli konvencijo o mokriščih, ki jo je podpisalo skoraj 170 držav. Kot navaja dokument, gre za območja, ki so stalno ali občasno pod vodo ali pa so tla nasičena z vodo. Z ministrstva za okolje in prostor sporočajo, da mokrišča zajemajo tudi vse obalne peščine in plitva obalna območja.

Ta opredelitev zajema celinska mokrišča, kot so močvirja, mlake, jezera, barja, reke, poplavne ravnice in logi in podobno, pa tudi vsa obalna mokrišča, ki vključujejo slana in brakična močvirja ter lagune, rečna ustja, mangrove in koralne grebene. Konvencija vključuje tudi vsa antropogena mokrišča, kot so ribniki, riževa polja in soline.

Kot je za Radio Slovenija poročal Marko Škrlj, je mednarodna javnost s konvencijo o varstvu teh naravnih območij potrdila, da zaradi uničevanja in spreminjanja ekosistemov mokrišč izginjajo tudi živali, predvsem vodne ptice, zato je njihova zaščita nujna.

Slovenija s tremi mokrišči mednarodnega pomena
Konvencija označuje ključna mokrišča po svetu kot mokrišča mednarodnega pomena. Med 2.225 mokrišči so iz Slovenije vpisana tri, in sicer Sečoveljske soline, Škocjanske jame in Cerkniško jezero z okolico, v pripravi pa je tudi predlog, da bi na seznam vpisali še Ljubljansko barje.

V Sloveniji je večina za naravo pomembnih mokrišč vključena v upravljanje območij Natura 2000, vlada pa je program njihovega upravljanja sprejela aprila lani. Še posebej so pomembna pri blaženju poplavnega vala, bogatenju podtalnice in zagotavljanju zalog pitne vode ter prečiščevanju odcednih voda, pa tudi kot turistična destinacija, so še pojasnili na ministrstvu.