Gre za tipe mokrišč, ki pokrivajo okoli tri odstotke zemeljskega površja, v različnih oblikah pa so večinoma razširjena v severnih geografskih širinah.

Barja, ki so zaradi človeške dejavnosti marsikje uničena, spremenjena ali degradirana, se v Sloveniji ohranjajo predvsem v sklopu omrežja Natura 2000, lahko pa so tudi del širših zavarovanih območij narave. Takšni so barje Šijec v okviru Triglavskega narodnega parka in Mali Plac, ki je naravni rezervat v okviru Krajinskega parka Ljubljansko barje, pa Zelenci, ki so naravni rezervat, ali pa gre za naravne znamenitosti, kot so Lovrenška jezera.

V Sloveniji so daleč najbolj ogrožena nizka barja, predvsem zaradi hidromelioracij, vodnih akumulacij in urbanizacije. V nasprotju z visokimi barji je velik del nizkih barij sredi kulturne pokrajine in zato neprestano izpostavljen vplivom človeka. Skupna površina nizkih barij se je v zadnjih 50 letih pri nas po nekaterih ocenah zmanjšala skoraj za polovico.

Barja so pomemben dejavnik pri ohranjanju biotske raznovrstnosti in pri blaženju podnebnih sprememb, predvsem pri skladiščenju ogljika.

Visoka, prehodna in bazična barja
Slovenska visoka barja, ki jih pri nas najdemo v gorskem pasu na Jelovici, Pokljuki in na Pohorju, so z maloštevilnimi izjemami najjužneje ležeča v Evropi, saj južnejše podnebje ne omogoča nastanka pravih visokih barij s šotnimi mahovi kot najpomembnejšo skupino rastlin.

Prehodna barja, ki so na višinah med 500 in 1200 metri nadmorske višine, v Sloveniji najdemo na alpskem, predalpskem in dinarskem območju, le eno barje pa je na preddinarskem območju. Lahko gre za samostojna barja ali pa predstavljajo kompleks z drugimi habitatnimi tipi. Takšna so na primer barje Goreljek, Malo Blejsko barje ter barje pod Pavličevim sedlom, kjer tvorijo širši obrobni predel ob šotnem osrednjem delu.

Bazična nizka barja pa se pri nas pojavljajo na južni meji sklenjenega alpskega dela evropskega areala. Razporejena so predvsem v zahodni polovici v alpskem, predalpskem in dinarskem fitogeografskem območju. Nekaj jih je tudi v preddinarskem območju, ob Bolščici in njenih pritokih je v Sloveniji ohranjeno največje območje nizkega barja.