Novica se nanaša na najdbe ostankov naselja na kolih, ki so jih 17. julija tistega leta našli delavci pri čiščenju jarkov ob Ižanski cesti blizu Iga. To odkritje je spodbudilo k prvemu uradnemu arheološkemu izkopavanju v Sloveniji.

Odbornik okrajnega cestnega odbora in posestnik iz Črne vasi Martin Peruzzi je namreč o najdbi obvestil kustosa Deželnega muzeja v Ljubljani Karla Dežmana, ki je ugotovil, da so to sledi koliščarskega naselja, kakršnega so odkrili v Švici leta 1854 in deset let pozneje tudi na Koroškem.

Od leta 2011 pod Unescovo zaščito
Tako je letos 140. obletnica odkritja kolišč na Ljubljanskem barju, ki so od leta 2011 uvrščena na Unescov seznam svetovne dediščine.

Kolišča na barju so del prazgodovinskih kolišč okoli Alp, ki zajemajo 111 arheoloških najdišč v šestih državah - Švici, Avstriji, Franciji, Nemčiji, Italiji in Sloveniji. Spomeniško območje sestavljajo ostanki prazgodovinskih naselij, zgrajenih na kolih, ki datirajo med 5.000 in 500 pr. n. št.

Po vseh teh letih s kolišči na Igu, ki so bila lani razglašena za kulturni spomenik državnega pomena, upravlja Javni zavod Krajinski park Ljubljansko barje, predstavitvene dejavnosti pa po besedah župana Iga Janeza Cimpermana žal opravlja "vsak po svoje". V organizaciji Krajinskega parka je lani novembra potekala mednarodna konferenca Prezentacija kulture kolišč. Ena izmed rešitev je predvidevala tudi center za prezentacijo dediščine Ljubljanskega barja, vendar bo nanj treba še počakati.

Zaznamovanje obletnice
Na pohodu, ki bo v jesenskem času, bodo vodniki na desetih lokacijah predstavili naravoslovne in kulturne vsebine, ki se bodo vsebinsko prekrivale z razstavo. Potujoča razstava bo obsegala sedem panojev, na katerih bo predstavljeno Ljubljansko barje v času odkritja, delo Karla Dežmana ter izkopavanja in najdbe.

Obletnico bo konec septembra ovekovečila še priložnostna znamka, na kateri bo pokrajinska fotografija Ljubljanskega barja. Filatelistični izdelek bo poleg znamke vseboval še ovitek z ilustracijo kolišč in žigom, ki je oblikovan z motivom koliščarskega kolesa. To najstarejše leseno kolo z osjo na svetu sicer hranijo v Mestnem muzeju v Ljubljani, precej predmetov, povezanih s kolišči, pa v Narodnem muzeju.

Življenje koliščarjev še zmeraj velika skrivnost
Idealistične predstave o srečnem življenju v vasi, zgrajeni sredi jezera, so že davno opuščene. Koliščarji, ki naj bi dosegli približno polovico današnje povprečne starosti, so se preživljali s poljedelstvom in živinorejo. Odkriti ostanki kljub raziskavam ne morejo zapolniti vseh vrzeli v poznavanju njihovega sveta. Med drugim ostaja večna skrivnost, kaj je privedlo ljudi, da so na Barju vztrajali kar dve tisočletji in pol.